Kategorija: Novice

  • GRS TOLMIN – 70 LET ZGOD IN NEZGOD GORSKEGA REŠEVANJA

    GRS TOLMIN – 70 LET ZGOD IN NEZGOD GORSKEGA REŠEVANJA

    Planinsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika sta v Mali dvorani Cankarjeva doma na Vrhniki organizirala predavanje gorskega reševalca, ljubitelja gora, narave in fotografije Miljka Lesjaka iz Mosta na Soči. Kljub številnim razstavam in nagrajenim fotografijam doma in v tujini, ne glede na vse podeljene fotografske nazive doma in v tujini, je o fotografiji dejal, da je fotografija zanimivo področje, ko ravno nekaj obvladaš, ko se naučiš, ko misliš, da veliko veš, ugotoviš, da si spet na začetku.

    Miljko Lesjak, gorski reševalec in fotograf

    Predavanje je bilo obogateno s power point predstavitvijo dokumentarnih fotografij, posnetih v času reševanja, ki so tudi del fotografske razstave, ki je bila postavljena v Tolminu, Mostu na Soči, Novi Gorici in drugih mestih po Sloveniji. Razstavo in predavanje GRS TOLMIN – 70 LET ZGOD IN NEZGOD GORSKEGA REŠEVANJA, je oblikoval v letu 2018, jubilejnem letu GRS Tolmin, s katero Miljko živi in dela kot gorski reševalec ter tajnik že 47 let in je ena od najbolj obremenjenih sedemnajstih gorskih reševalnih postaj v Sloveniji, saj so njeni gorski reševalci od leta 1948 do danes imeli več kot 1900 reševalnih intervencij. Nekako polovico vseh reševanj v zadnjem času predstavljajo nesreče padalcev, nesreč jamarjev je zelo malo in gorski reševalci pomagajo reševati samo izven jame, nekajkrat na leto pa se zgodijo tudi reševanja na vodi – ena takšnih je bila pred leti delovna nesreča v črpalni hidroelektrarni Avče.  

    Tudi število nesreč v gorah se je v zadnjih desetletjih bistveno povečalo, saj je več športnih dejavnosti, s katerimi se ljudje ukvarjajo in posledično tudi več reševanj. Najbolj številne so nesreče poleti, ko pridejo v Posočje tuji turisti, ki ne poznajo krajev, razmer v naših gorah in vodah, tako da mnogokrat nastopijo težave pri določanju lokacije nesreče, včasih pa ponesrečenci podcenjujejo svoj položaj in je to za njih usodno.

    Ja, gorskim reševalcem so se v sedemdesetih letih dogodile tudi razne zgode in nezgode. Zgodilo se je, da je nekdo z doline opazoval padalca, ki je varno pristal, a je opazovalec mislil, da je izginil z neba in so ga seveda reševalci zaman iskali. Zgodilo se je tudi, da so otroci v dolini padalcu rešili življenje, ker so opazili padec in poklicali na številko 112. Reševalci se odzivajo vedno, ko zazvoni pozivnk, četudi je kdaj preplah lažen, takrat so zadovoljni, da je vse uredu.

    Reševali so tudi živali; od strele poginulo 96 glavo ovčjo čredo z vrha Vršič na grebenu blizu Krna, pa tudi žive ovce s Krna, kjer so par dni stare ovčke v naročju prenesli v dolino, enkrat pa so iz prepadne grape v Gorenji Trebuši pripeljali v dolino tudi ustreljenega 250 kilogramskega medveda.

    Reševanje ovčje črede

    Za nenadno intervencijo poleti, ko je na dan tudi več reševanj, je težko sestaviti dovolj številčno ekipo, ker je čas dopustov, lastniki podjetij pa ne dovoljujejo, da delavci predčasno odhajajo z dela. Tudi sama usposabljanja reševalcev potekajo v njihovem prostem času, ali pa vzamejo dopust. Gorski reševalci so prostovoljci, ki delajo, pomagajo, ne da bi mislili na plačilo in to je osnova gorske reševalne službe, ki jih povezuje, želijo si le, da bi reševalna postaja prejela dovolj sredstev za nabavo ali zamenjavo rabljene opreme in za kritje stroškov usposabljanj.

    Težko je gorskim reševalcem tudi takrat, kadar se reševanje konča tragično in v njih ostaja teža dogodka, zato se po zaključku intervencije usedejo skupaj, naredijo analizo in se pogovorijo tudi to, kako so. Včasih pomaga, tudi črn humor. Povedal je še, da se je večina tistih, ki so jih rešili, zahvalilo, nekateri so kasneje nakazali celo denarna sredstva za delovanje postaje, zgodilo pa se je tudi, da je kdo samo pobral svojo opremo, brez besede hvala sedel v avto in se odpeljal.

    Miljko je na koncu z veseljem odgovarjal tudi na vprašanja in bučen aplavz polne dvorane je odražal spoštovanje do nesebičnega dela gorskih reševalcev in seveda bil tudi iskrena hvala za kvalitetno izvedeno predavanje.

    Obiskovalci smo se med pogovori razšli, misli pa so pletle zgodbo o pomembnosti, da turo realno načrtujemo, da gremo v hribe dobro obuti z vso pohodno opremo in da je nujno ozaveščanje mladega rodu, da bodo naše poti v gore bolj varne – kar pa še vedno ne pomeni, da se nesreča ne more zgoditi, saj je obilo zgod in nezgod, ki jih ni mogoče predvideti. Vsak izlet se konča doma, je nekoč zapisal ljubitelj in dober poznavalec gora.  

    Marija Dolinar, fotografije reševanja  Miljko Lesjak

  • Občina Log–Dragomer v letu 2024

    Občina Log–Dragomer v letu 2024

    Zaključek gradnje kanalizacije in čistilne naprave 
    Z zaključkom gradnje kanalizacijskega omrežja, ki je zdaj položeno po vseh treh naseljih – Lukovici, Dragomerju in Logu – je Občina zaključila svoj najpomembnejši infrastrukturni projekt doslej. Projekt ni bil obsežen le zaradi količine opravljenih ur in del, temveč tudi zaradi izjemnega finančnega vložka. Šlo je za najdražji projekt v zgodovini občine, hkrati je občina za izvedbo pridobila največ sofinancerskih sredstev doslej. Skupna vrednost projekta je znašala vrtoglavih 12,7 milijona evrov, od tega je bilo 9 milijonov Evrov sofinanciranih. V sklopu projekta je bilo zgrajenih kar 23 kilometrov kanalizacijskega omrežja in čistilna naprava za 5000 populacijskih enot. Projekt bo dolgoročno izboljšal kakovost voda in okolja ter zmanjšal vpliv onesnaženja na zdravje prebivalcev.

    Zaključek gradnje vodovoda ob regionalni cesti 
    Hkrati z gradnjo kanalizacije je potekal še en infrastrukturni projekt – gradnja primarnega vodovoda ob regionalni cesti. Nova infrastruktura prebivalcem zagotavlja zanesljivo oskrbo s pitno vodo, hkrati pa izboljšuje kakovost vode in trajnostno rabo tega življenjskega vira. Vrednost tega projekta je znašala 1,5 milijona Evrov.

    Nova ambulanta družinske medicine
    Septembra je v občinski stavbi na Logu začela delovati nova ambulanta družinske medicine pod vodstvom dr. Alenke Bahovec. Do ureditve novih prostorov zdravnica deluje v ordinaciji dr. Igorja Tasića, v letu 2025 pa se bo ambulanta preselila v prostore, kjer je pred tem delovala Lekarna Ljubljana. Nova ambulanta, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Vrhnika, še vedno opredeljuje nove paciente. Če potrebujete zdravnika, se lahko za dr. Bahovec opredelite v ordinacijskem času ambulante, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 15:00 do 19:00 ter ob torkih in sredah od 7:00 do 11:00.
    Ta pridobitev predstavlja pomemben napredek, saj bo povečala dostopnost zdravstvenih storitev za vse prebivalce Občine. Poleg tega bo nova organizacija ambulante izboljšala delovanje zdravstvenih storitev. Dr. Igor Tasić in dr. Alenka Bahovec se bosta medsebojno nadomeščala, kar pomeni, da pacientom ne bo več treba iskati pomoči pri nadomestnih zdravnikih na Vrhniki.

    Ureditev novih prostorov ambulante
    V drugi polovici leta 2024 je občina začela urejati nove prostore za ambulanto dr. Bahovec. Ti bodo sodobno opremljeni, z dodatno zvočno izolacijo sten in vrat, kar bo pacientom zagotovilo večjo zasebnost in udobje. Nekdanji prostori lekarne so v celoti preurejeni, vključno z odstranitvijo in novo postavitvijo montažnih sten. Prenova je obsegala tudi širitev referenčne ambulante ter ureditev skupne čakalnice za paciente obeh zdravnikov.

    Nakup prostorov Pošte Slovenije
    Pomemben strateški korak v letu 2024 je bil nakup nekdanjih prostorov Pošte Slovenije, ki jih je občina pridobila z uveljavitvijo predkupne pravice. Povpraševanje po teh prostorih je bilo veliko, saj se je za nakup potegovalo kar pet dražiteljev. Občini je uspelo nepremičnino odkupiti za 140.000 Evrov. Po prenovi se bo tja preselila Lekarna Ljubljana, medtem ko bo Pošta Slovenije še naprej delovala na isti lokaciji, le v manjših prostorih.

    Projekt PROCAREFUL
    V okviru mednarodnega projekta PROCAREFUL, ki ga sofinancira Evropska unija, občina aktivno sodeluje pri uvajanju hibridnih storitev oskrbe na domu za starejše in ranljive skupine. Namen projekta je izboljšati dostopnost in kakovost oskrbe s kombinacijo osebne oskrbe ter digitalne podpore, temelječe na umetni inteligenci. Pilotno uvajanje tega modela poteka v petih regijah, pri čemer Občina prispeva k prehodu iz reaktivnega v proaktivni pristop pri oskrbi.

    Nadaljevanje projekta “Podaj roko!”
    Projekt “Podaj roko!” je tudi v preteklem letu s številnimi dejavnostmi pripomogel k boljši vključenosti starejših in ranljivih skupin. Organizirane so bile delavnice, dogodki za svojce ter prostovoljske akcije. Poseben poudarek so dali na osveščanje o demenci in prilagoditev bivalnih okolij za starejše. Slogan “Skupaj za lepšo starost” se je uresničeval na vseh ravneh družabnega življenja.

    Podelitev občinskih grbov
    Občina Log–Dragomer je letos podelila dve visoki priznanji. Grba občine sta prejela Dragica Krašovec in Boris Janez Smirnov za izjemne prispevke k razvoju Občine in kakovosti življenja v skupnosti.


    V. L. 

  • DELAVNICA ROČNEGA VŠIVANJA ČIPK

    DELAVNICA ROČNEGA VŠIVANJA ČIPK

    Društvo upokojencev Vrzdenec organizira delavnico ročnega všivanja klekljane čipke v platno.

    Delavnica bo potekala 30.1.2025 od 18.00 ure v Gasilskem domu na Vrzdencu. Na delavnico prinesete čipko,  platno, sukanec, ki je malo tanjši od sukanca za čipko in šiviljski pribor. Lahko bomo vadili tudi samo vbod, brez čipke.

    Zaradi priprave navodil se prijavite na tel.: 051 690929.

  • Učenci 9. razredov odplesali v novo leto

    Učenci 9. razredov odplesali v novo leto

    Učenci 9. razredov ubirajo zadnje korake na svoji osnovnošolski poti. Na koncu poti jih čakata dva najpomembnejša dogodka: končni izlet in valeta, ki prineseta kar nekaj stroškov. Učenci 9. razredov tako vsako leto organizirajo novoletni ples z bogatim srečelovom. Ples je potekal v četrtek, 19. 12. 2024, v popoldanskem času v jedilnici šole. Učenci so pripravili res pestro dogajanje, poskrbeli so namreč za vse starostne skupine. Najmlajši so se lahko preizkusili na poligonu in z animatorji zaplesali ob najlepših otroških pesmicah. Najbolj veseli pa so bili obiska Božička, s katerim so se lahko fotografirali ter mu zaupali svoje želje. Obiskovalci  so lahko uživali tudi v ogledu božične risanke, za nagrado pa metali žogice v lonček. Sponzorji so poskrbeli za bogate dobitke na srečelovu, učenci so prodali več kot 200 srečk, kar jim je prineslo velik znesek denarja. Tudi za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno. Obiskovalci so se lahko posladkali z odličnimi palačinkami ali s sladkorno peno. Na voljo pa so bile tudi različne pijače, čips in kislice. Novoletnega plesa se je udeležilo res veliko otrok, vsi so se imeli prav lepo ob različnih aktivnostih, najboljše pa so bile menda palačinke. Učenci so se res potrudili pri organizaciji plesa, zato so bili na koncu tudi zadovoljni, ko smo prešteli denar.

    Iskreno se zahvaljujemo vsem sponzorjem, brez vas ne bi bilo mogoče izvesti plesa. Prispevali ste res veliko bogatih dobitkov in nam tako pomagali, da je bil ples finančno zelo uspešen. Upamo, da bomo še naprej tako dobro sodelovali.

    Zapisala: Cirila Šramel, razredničarka 9. A

     

  • Zimzeleni iz Kalc preko Kališ v Grčarevec

    Zimzeleni iz Kalc preko Kališ v Grčarevec

    Že v ponedeljek, 13. 1. 2025, je po zahodni Sloveniji divjala močna nadležna burja, ki je pokazala največjo moč na Primorskem in Krasu. Zimzeleni pa smo bili namenjeni naslednji dan obiskati in prehoditi Pliskino pot od Pliskovice preko Kosovelj in nazaj do Pliskovice. Ker pa se burja ni umirjala, smo se odločili, da na naš torkov dan prehodimo eno od številnih poti, ki jih ponuja z gozdovi bogata Občina Logatec.
    Toda zjutraj nas je presenetilo sporočilo, da se je na poti proti Vrhniki naš avtobus pokvaril in morali smo iskati nadomestni prevoz. Naš Ivan je napel vse moči in poiskal najbližjega prevoznika, da je opravil nadomestno vožnjo. K sreči ni bilo tako mrzlo, kot so napovedovali, zato smo lažje počakali na prevoz.

    Odpeljali smo se do naselja Kalce, na robu Logaške kotline blizu križišča cest za Ajdovščino, Postojno in Idrijo. Tam smo se pogreli ob dobri kavici in kakavu. Morali smo prilagoditi načrt pohoda zaradi zasedenosti avtobusov, zato je vodnik Jože predlagal, da se iz Kalc odpravimo na Kališe, po gozdnih poteh, nato pa krenemo na del Jakobove poti proti Grčarevcu, da bomo pravočasno pri nadomestnem avtobusu.
    Dobre volje in polni pričakovanj, kakšna bo pot, smo krenili malo navzgor, pa malo navzdol in po ravnem, po gozdnih poteh do najvišje točke – Kališe, kjer se odpre pogled na naše hribe in gore. Tu je nekoč stal razglednik PD Logatec, danes pa so le ostanki le-tega. Vseskozi smo hodili po gozdnih poteh, opazovali mogočne bukve in vitke smreke, tu pa tam so se že sramežljivo pokazali drobni popki črnega teloha v zavetju velikih šopov zelenih listov. Šibko burjo smo občuti le na odprtih delih, drugače pa smo bili v zavetju različnih drevesnih vrst. V zavetrju smo pomalicali iz nahrbtnika.

    Oko dobrega opazovalca v gozdu bi lahko naštelo več kot 30 vrst drevja in če bi imeli čas, bi poiskali smreko izredne višine (45 m, obseg 328 cm). Nekoč so učenci tod okoli s pomočjo gozdarjev označili Gozdno učno pot, ki pa je ne vzdržujejo več. Peljala je tudi do nasada 77 dreves duglazije.
    Nato smo nadaljevali mimo nekoč zelo obiskanega Tončkovega doma, kjer so prirejali razne prireditve in zabave. Rade so ga obiskovale družine z otroki. Danes je vikend. Označena Jakobova pot, tisti del, ki je za primere, če je na Planinskem polju reka Unica preveč razlita, nas je pripeljala do Grčarevca, kjer nas je naložil Oblakov avtobus.
    Naužili smo se zimskega sonca, malo hladu, a smo po novem letu željno čakali skupnega druženja, da bomo poklepetali o vsakodnevnih novicah. Bilo je lepo, srečati prijateljsko družbo po skoraj enem mesecu in se sprehajati po gozdnih poteh.
    Hvala vsem, ki ste poskrbeli, da je kljub oviram pohod uspel v zadovoljstvo vseh.
    Zapisala: Elica Brelih
    Slike: Olga Skvarča

  • Čas za prijavo na javne razpise občine Horjul

    Čas za prijavo na javne razpise občine Horjul

    Vsi zainteresirani lahko v spodnjih vrsticah preberete komu in za kakšne dejavnosti je občina namenila sredstva ter se prijavite preko uradne razpisne informacije. Pri vsakem razpisu smo zapisali tudi kakšen je postopek in rok za oddajo prijave ter kakšni zneski so na voljo v letošnjem letu. Dodatne informacije dobite pri Urši Nagode na e-naslovu ursa.nagode@horjul.si oz. po telefonu 01 759 11 24 in seveda na www.horjul.si, kjer lahko prenesete tudi dokumentacijo oziroma ustrezne obrazce.

    Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev upokojencev v Občini Horjul v letu 2025 
    Občina Horjul objavlja Javni razpis za sofinanciranje redne dejavnosti in ekskurzije društev upokojencev z območja občine Horjul za leto 2025. Vrednost vseh razpoložljivih sredstev znaša 4.000,00 EUR. Javni razpis je odprt do 14. 2. 2025 do 10. ure zjutraj.

    Javni razpis za sofinanciranje prireditev in izobraževanj v Občini Horjul v letu 2025
    Občina Horjul objavlja Javni razpis za sofinanciranje prireditev in izobraževanj v Občini Horjul v letu 2025. Na voljo je 12.000 evrov. Javni razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do petka, 24. 10. 2025.

    Javni razpis o financiranju obnove nepremične kulturne dediščine v Občini Horjul v letu 2025
    Občina Horjul objavlja Javni razpis o financiranju obnove nepremične kulturne dediščine v Občini Horjul v letu 2025. Vse informacije o razpisu lahko dobite, najkasneje do ponedeljka, 10. 2. 2025, do 12. ure. Na voljo je 20.000 evrov. Rok za oddajo vlog za javni razpis je petek, 14. 2. 2025, do 9. ure.

    Javni razpis za gradnjo športnih igrišč za leto 2025
    Občina Horjul objavlja Javni razpis za gradnjo športnih igrišč za leto 2025 na območju občine Horjul. Na voljo je 30.000 evrov. Javni razpis je odprt do petka, 14. 3. 2025.

    Peter Kavčič

  • Objava razpisov občine v februarju

    Objava razpisov občine v februarju

    Občina Borovnica bo do konca meseca februarja 2025 na svoji spletni strani objavila več razpisov za dodelitev sredstev upravičencem, in sicer:

    ·         Javni razpis za dodelitev enkratne denarne pomoči v letu 2025,
    ·         Javni razpis za sofinanciranje programov humanitarnih organizacij v letu 2025,
    ·         Javni razpis za sofinanciranje programa in projektov stanovskih organizacij v letu 2025,
    ·         Javni razpis za subvencioniranje nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav v letu 2025,

    Višina razpisanih sredstev za razpise bo objavljena poleg vsakega razpisa, pri čemer bo rok za prijavo na posamezni razpis predvidoma 30 dni razen za razpis za subvencioniranje nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav, kjer bo prijava mogoča do 30. 10. 2025. V januarju 2025 smo objavili tudi Javni povabilo za izbor izvajalca prireditev Praznik borovnic 2025 in 2026.Podrobneješe informacije o tem v ločenem obvestilu. Vse zainteresirane vabimo k spremljanju spletne strani občine in k prijavi na objavljene razpise.

    Občina Borovnica

     

  • DELAVEC NA PROIZVODNJI – M/Ž

    DELAVEC NA PROIZVODNJI – M/Ž

    SESTAVLJANJE KALUPOV, VLIVANJE BETONA, ČIŠČENJE KALUPOV, NAKLAD IN RAZKLAD, MANIPULACIJA Z VILIČARJEM. LOKACIJA DELA: SREDNJA VAS PRI POLHOVEM GRADCU.

    Trajanje zaposlitve: določen čas, 6 mesecev

    Delovni čas: 40 ur/teden

    Urnik dela: dopoldan

    Preizkusno delo: 3 mes.

    Zahtevana izobrazba: srednja poklicna

    Alternativna izobrazba: srednja strokovna, srednja splošna

    Delovne izkušnje: 5 let, 1 mes

    Zahtevano znanje jezikov: slovenski jezik: razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje dobro

    Zahtevano vozniško dovoljenje: B

    Drugi pogoji: Izpit za viličarja. IŠČEMO DINAMIČNE IN SPRETNE LJUDI, KI SO PRIPRAVLJENI SLEDITI NAVODILOM DELODAJALCA IN JIH UPOŠTEVATI.

    Kontakt za kandidata:
    PETRA STRAH
    040 171 872
    petra.strah@wine-egg.com
    Podpeč 3 A, 1352 PRESERJE

    Način prijave kandidata: kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti

    Ostalo: DELODAJALEC ŽELI TUDI NAPOTOVANJE KANDIDATOV IZ EVIDENC ZAVODA

  • Hopsi brez težav proti oslabljeni Vrhniki

    Hopsi brez težav proti oslabljeni Vrhniki

    Ipros Vrhnika : Hopsi Polzela – 63 : 92

    Domači košarkarji so bili že ob samem začetku hendikepirani zaradi odsotnosti dveh visokih igralcev (Julević in Doljac), med srečanjem pa je poškodbo kolena utrpel še tretji (Bovha), ki igra na poziciji 4 in 5. Podvajanje visokih igralcev v raketi ni prineslo željenih sadov, saj so Polzelani občutno bolje zadevali mete za tri točke (40% uspešnost, domači le nekaj nad 20%). Ob (na trenutke) medli obrambi so lanski prvoligaši preprosto izkoristili ponujeno in tekmo varno pripeljali do končne zmage.

    Klub porazu pa Vrhničani, zaradi boljše koš razlike, še vedno zasedajo drugo mesto pred tretje uvrščenim Slovanom. S slednjim se bodo pomerili že prihodnjo soboto (25.1.) in rezultat te tekme bo odločal o položaju prvih treh ekip na lestvici 2. SKL. Vsekakor vljudno vabljeni na Kodeljevo, kjer nas čaka še ena izredno težka tekma, a fantje tja ne odhajajo z dvignjeno belo zastavo!

    Če ravno izzid tekme ni bil po naši meri, smo vendarle vsi skupaj preživeli zanimiv in zabaven večer. Popestrile so ga plesalke plesne skupine Difenders, izžrebali in podelili pa smo tudi nekaj praktičnih nagrad. Naslednja domača tekma bo 1.2., zato vas že sedaj vabimo, da skupaj fantom pomagamo do nove zmage in s tem do boljšega položaja pred izločilnimi boji. Vabljeni!

  • Praznični december v Šentjoštu

    Praznični december v Šentjoštu

    V Šentjoštu je letošnji december tako kot celotno leto prinesel pester niz dogodkov, ki so obogatili praznično vzdušje. Obnova misijona, božične delavnice, prižig lučk, smučarski začetek sezone ter številni drugi dogodki so poskrbeli za raznovrstne priložnosti druženja in veselja. 
    Obnova misijona je potekala med 5. in 8. decembrom, v ospredju pa sta bila misijonarja br. Primož Kovač in s. Petra Mohorko. Prvi večer so krajani razmišljali o tem, na čem temelji njihovo življenje, sledil je prihod sv. Miklavža v kulturni dom, kjer je najprej potekala krajša igrica, nato pa je otroke in družine pozdravil sv. Miklavž s spremstvom parkljev. Naslednji dan so misijonarji obiskali bolne in ostarele ter darovali večerno mašo, po kateri pa je Emina Mulalić delila svojo življenjsko zgodbo v kulturnem domu. Sobota je bila namenjena otrokom, ki so se udeležili oratorijskega dne, tokrat z geslom Hvaležnost. Poleg katehez so se učili praktičnih veščin, ki so jih pripravili skavti, dan pa zaključili z druženjem ob palačinkah. Zvečer je v cerkvi potekal slavilni večer z možnostjo spovedi. Misijon se je sklenil v nedeljo z mašo ob prazniku Marije Brezmadežne. 
    V soboto, 14. decembra, so člani PGD Šentjošt pripravili prižig lučk. Ob toplih napitkih in sladkih dobrotah domače slaščičarke Katje, so se krajani družili v prazničnem vzdušju. Še pred tem, 4. decembra pa so se v gasilskem domu zbrali mladi ustvarjalci, ki so skupaj ustvarjali praznične voščilnice. Teden dni po prižigu lučk, 27. decembra, je pred kulturnim domom potekala božična stojnica. Obiskovalci so uživali v palačinkah, čaju in kuhanem vinu, otroci pa so v kulturnem domu ustvarjali na božično-novoletnih delavnicah. Dogajanje se je začelo s kratko predstavo, sledilo pa je ustvarjanje okraskov in voščilnic. 
    Na božični dan je smučišče Šentjošt za obiskovalce odprlo svojo sezono z brezplačno smuko. Ljubitelji zimskih športov so uživali na snegu, smučišče pa je nato obratovalo vsak dan med prazniki. 
    Poseben dogodek v Šentjoštu je bil pogovorni večer z vrhunskima alpinistoma Marijo in Andrejem Štremfljem, ki sta 18. januarja v kulturnem domu delila zgodbo o svojem podvigu na Veliki himalajski poti. Obiskovalcem sta predstavila izkušnje z 88-dnevne poti skozi Nepal, kjer sta prehodila 1.600 kilometrov in opravila več kot 83.000 metrov višinskih vzponov. Poleg pustolovskih zgodb sta spregovorila o življenju in odnosih, kar je večeru dalo poseben pomen. 

    Manca Dolinar
    Foto: Šentjošt – Dogodki, Silaq, PGD Šentjošt