Tudi v letošnjem šolskem letu smo na OŠ Polhov Gradec dokazali, da znamo stopiti skupaj za dober namen. V šolskem letu 2024/2025 smo v zbiralni akciji starega papirja zbrali kar 29.900 kg starega papirja. Za temi številkami se skriva veliko lepega truda: učenci, ki so papir pridno prinašali dan za dnem, starši, ki so pomagali zbrati in pripeljati, učitelji, ki so spodbujali in usmerjali … in prav vsi, ki ste sodelovali s srcem. Če pogledamo malo statistike za nazaj: ·v šolskem letu 2022/2023 smo skupaj zbrali 23.400 kg, ·v letu 2023/2024 pa smo s skupnimi močmi zbrali kar 31.500 kg.
Vsak kilogram šteje. A še bolj kot to šteje dejstvo, da znamo stopiti skupaj, da otroke učimo skrbi za okolje in da z zgledom kažemo, kako lahko majhni koraki vodijo do velikih sprememb.
V četrtek, 22. maja 2025, smo v vrtcu preživeli posebno noč. Na ta dan so se otroci iz skupine Metulji in najstarejši otroci iz skupine Čebele v vrtec vrnili nazaj ob 17. uri.
Z nahrbtniki in blazinami pod roko smo se odpravili v skupino Metuljev, kjer so nas že čakali pripravljeni ležalniki. Ko so bile najljubše igrače pripravljene na ležalniku za počitek, smo se odpravili v skupino Murnov.
Večer smo začeli s predstavo Škrat Kuzma dobi nagrado. Po ogledu predstave smo se o njej pogovarjali ter zapeli pesem Enkrat je bil en škrat. Sledila je likovna delavnica, kjer so otroci izdelovali škratke iz papirja.
Prišel je čas za večerjo. Večina otrok se je razveselila svojega priljubljenega prigrizka – hot doga. Po večerji je k nam v vrtec prišel nekdo, ki ima gozd zelo rad in je v njem že kot otrok preživel veliko časa, gozdovnik Primož Bizjan. Z njim smo se odpravili na nočni sprehod na Luparjev grič. S seboj smo vzeli naglavne ali ročne svetilke. In šele ko je bilo okoli nas že zelo temno, smo jih prižgali. Ob njihovi svetlobi smo opazovali življenje v nočnem gozdu. Srečali smo žabo, največjega hrošča pri nas, polža, deževnika … Z dežniki in pelerinami smo se podali skozi gozd. V objemu gozda smo si vzeli čas in mu v tišini in temi prisluhnili. Dežne kapljice so vztrajno padale na naše dežnike tako, da je okoli nas odmevala njihova pesem in preglasila zvoke nočnega življenja v gozdu. Bogatejši z novo izkušnjo smo spet prižgali svetilke in se napotili nazaj proti vrtcu. Ura je že zdavnaj odbila deset zvečer, ko smo se vrnili v vrtec. Poslovili smo se od Primoža, slekli mokra oblačila in se preoblekli v pižame. Posladkali smo se še s palačinkami, si umili zobe ter počasi, ob pravljici in umirjeni glasbi, utonili v spanec. Noč je minila mirno. Kljub pozni uri, ko smo šli spat, so se prvi otroci začeli prebujati že ob malo po šesti uri zjutraj. Malo pred sedmo uro so vstali vsi otroci, ki so se do takrat že prebudili, si umili zobe ter se preoblekli ter se podali v sosednjo igralnico novim dogodivščinam naproti.
Po dolgem času smo v vrtcu spet imeli noč v vrtcu. Upamo, da je tudi ta otrokom ostala kot prijeten spominu v mozaiku lepih trenutkov v vrtcu.
Bobek je rad s svojim čolničkom drsel po jezeru. Nekega dne je z njim želelo na plovbo več živali. Bobek je za vsakega našel prostor na svojem čolničku, le medved je bil zanj premočan. Hm, Bobkov čolniček ni zdržal tovora in živali so tuhtale, kako bi skupaj preživele čas ob jezeru. S sodelovanjem so našle odlično rešitev za vse.
Sporočilo pravljice naše izjemne pravljičarke Anje Štefan Bobek in barčica je bilo vodilo ponedeljkovega športnega dne. Sodelovali bomo!
Razdelili smo se v tri ekipe: natakarji, perice in zdravniki. V vsem smo se preizkusili. Natakarji so si najprej skuhali zelenjavno juho. Igra nas je dobro ogrela, da smo postali hitri natakarji, ki smo juho v lončku pretočili v plastenko. Tudi spretni, slepi in štirinožni natakarji smo bili. Tekočina v lončku je na različne načine potovala v plastenko. Na hrbtu je bil naš največji izziv.
Perice so bile najprej nagajive in so si izmikale perilo. Najbolj nagajiva si je izborila največ kosov perila. Tega so potem obešale spretne, pa hitre in poskočne perice. V izziv nam je bilo, ko smo v paru z zavezanimi nogami najspretneje izobesili perilo.
Zdravniki so najprej klicali svoje paciente. Pomagali so jim tako, da so z brizgalko vnesli zdravilo pacientom. No, ne prav zares. Zdravilo v brizgalki je bila voda in pacienta je predstavljala plastenka. Tudi teren je postajal zahtevnejši za zdravniške misije. Najbolj navdušujoč izziv za nas je bil, ko smo prečrpavali zdravilo. Takrat smo s slamico zajeli vodo in jo prenašali do plastenke in se trudili, da bi prvi dosegli polovico napolnjene rezerve zdravila.
Natakarji, perice in zdravniki smo ves čas zelo sodelovali med seboj. Veselili smo se, ko nam je uspelo premagati najtežje izzive in obenem smo se močno zabavali.
Zapisali učenci 1. a in 1. b z učiteljicami Mojco, Tanjo in Ireno.
Ob svetovnem dnevu čebel, ki ga praznujemo 20. maja, smo v Vrtcu Polhov Gradec pripravili poseben dan, posvečen tem izjemno pomembnim in marljivim žuželkam. Otrokom smo želeli približati svet čebel ter jih spodbuditi k spoštovanju narave in razumevanju pomena opraševalcev za naše okolje. Dan smo začeli s kratko igrano igrico, kjer sta nas pozdravili “čebeli” in na oder povabili čebelarko go. Malči Božnar, ki je otrokom na prijazen in zanimiv način predstavila življenje čebel. Skozi pogovor so izvedeli, zakaj so čebele pomembne, kako nastane med in kaj pomeni biti čebelar. Poseben trenutek dneva je bilo tudi okušanje medu in medenih izdelkov. Otroci so imeli priložnost poskusiti različne vrste medu – cvetlični, višnjev, akacijev in čoko med ter spoznati, da se med razlikuje po barvi, okusu in vonju. Poleg medu so okušali tudi medenjake in medene bonbone, ki nam jih je podarilo Čebelarstvo Božnar. Degustacija je bila pravi užitek za male brbončice in je med otroki spodbudila veliko navdušenja in pogovorov o tem, kateri med jim je bil najbolj všeč. Po predstavitvi so otroci imeli priložnost sodelovati v različnih senzoričnih in didaktičnih igrah na temo čebel. Zadali smo si skupno nalogo, da bomo s skupinskim sodelovanjem izdelali manjše hotele za žuželke, katere bomo obesili na drevesa pri čebelarskem domu. Na tak način se bomo zahvalili čebelam za njihovo marljivo delo in pokazali, da znamo tudi mi stopiti skupaj in sodelovati. Svetovni dan čebel je bil čudovita priložnost za učenje skozi igro, raziskovanje, okušanje, ustvarjanje. Verjamemo, da bodo otroci to doživetje dolgo nosili v spominu in z veseljem pripovedovali o njem tudi doma.
V soboto, 12. aprila 2025, smo se z zgodovinskim krožkom OŠ Polhov Gradec odpravili na tradicionalno spomladansko ekskurzijo v soseščino. Letos smo zopet obiskali Hrvaško. Prek Štajerske smo se pripeljali v Obsotelje in si na hrvaški strani ogledali Muzej neandertalca v slikovitem malem mestecu – Krapini. Navdušili so nas izvirna postavitev razstave s poudarkom na razvoju živih bitij in človeka ter opisu proučevanja človeške preteklosti. Ob muzeju so sprehajalne poti, ki obiskovalce vodijo do kraja, kjer so pred 120 leti izkopali prve ostanke neandertalcev, predhodnikov današnjega sodobnega mislečega človeka (homo sapiens sapiens). Sončen dan se je nadaljeval z obiskom hrvaške prestolnice – Zagreba. Sprehod po starem mestnem središču s Kaptolom in Gornjim gradom je vrhunec dosegel v Mestnem muzeju, kjer z mnogimi arheološkimi ostanki in drugimi materialnimi viri osvetlijo zgodovino tega starega mesta. Po muzeju nas je vodila prijazna vodička, ki nam je kot zanimivost povedala tudi to, da je direktorica njihovega muzeja Slovenka. Tudi prosti čas v mestu smo s pridom izkoristili za okrepčilo in počitek. Iz sosednje Hrvaške smo se vrnili polnih novih spoznanj ter dobre volje zaradi prijetne družbe, z željo, da se tudi drugo leto odpravimo na raziskovanje bližnjih dežel. Takrat nas bo pot popeljala na sever!
Letošnji mesec maj je bil na OŠ Polhov Gradec zelo knjižno obarvan. Učenci cele šole so celo šolsko leto opravljali bralno značko – prostočasno dejavnost, ki spodbuja k branju že od leta 1961. Ob zaključku projekta smo 6. 5. 2025 na šoli organizirali prireditev za vse učence naše šole, tudi podružnični šoli Črni Vrh in Šentjošt. Od 402 učencev jih je letos 207 opravilo bralno značko do konca, torej so mentoricam in mentorju povedali dovolj obnov in deklamirali dovolj pesmi. Nekateri učenci zelo radi in veliko berejo, zato se ne ustavijo pri eni bralni znački, pač pa pripovedujejo še naprej. Tako je bilo vseh bralnih značk skupaj opravljenih kar 273. Tisti učenci, ki so uspeli dokončati 3 bralne značke v tem šolskem letu, so na prireditvi prejeli knjižno nagrado. Takih je bilo 29 učencev. Ena učenka iz POŠ Šentjošt pa je podrla letošnji rekord, opravila jih je 6. Knjižno nagrado sva podelili skupaj s pisateljico Mašo Ogrizek, ki nas je obiskala na prireditvi in za vsako triado učencev posebej predstavila svoje delo. Mlajši bralci jo poznajo predvsem po zgodbah iz stripov Grozna šola ter Luka iz bloka, starejši pa po romanu Lisičja luna.
Sedmošolci pa so bili že 19. leto zapored deležni obiska splošne knjižnice v okviru projekta Rastem s knjigo. 8. 5. 2025 je Mestno knjižnico Ljubljana, enoto Prežihov Voranc obiskal 7. a, 22. 5. 2025 pa še 7. b. Izvedeli so mnogo uporabnih informacij, ki jim bodo v kasnejših letih koristile, kako se včlaniti v knjižnico, kako najti, rezervirati, podaljšati in vrniti gradivo, kakšne so njihove članske dolžnosti in ugodnosti. Ogledali so si vse oddelke knjižnice, ugotavljali, kako je gradivo urejeno in kaj pomenijo vsi znaki na policah, knjigah in v prostoru. Pred odhodom nazaj v šolo je vsak prejel brezplačen izvod knjige Mateje Gomboc: Sposojena babica Štefi.
V nedeljo 25.5.2025, so se na Logu, na Brezovici in v Vnanjih Goricah predstavili mladi, ki se odpravljajo v okviru Projekta Pota, v misijone na pomočljudem v stiski. https://pota.si/projekti/argentina/
Po tej in podobnih predstavitvah, smo se zunaj zadržali v pogovoru in podprli akcijo.
Sedaj pa vabimo tudi vas, da jo podprete na katerikoli način. Povezava za spletno donacijo je:https://pota.si/doniraj/. Zraven pa je potrebno, da se kot namen plačila napiše ‘POTA Argentina 2025’.
Seveda so dobrodošle tudi dobre želje in molitev. https://pota.si/
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki živite tako, da to nikomur ne škoduje in na katerikoli način pomagate tistim, ki jih življenje še posebejj preizkuša. Pa naj bo to doma, med sosedi, v župniji, lokalni skupnosti, Sloveniji, Evropi ali po svetu.
Za projekt Ciciuhec smo se odločili, ker želimo pri otrocih spodbuditi ljubezen do knjig in jih opogumiti, da se učijo samostojno pripovedovati pravljice pred skupino.
Celo leto je vsak otrok pripovedoval pravljice in pesmice svojim prijateljem.
Projekt Ciciuhec smo slovesno zaključili dne 22. 5. 2025 z ogledom predstave Potepuh na obisku, s podelitvijo medalj otrokom ter pohval za družinsko branje.
Veseli smo, da so otroci skozi celo leto pokazali veliko zanimanja in veselja do knjig. Zahvaljujemo se vsem staršem za sodelovanje pri spodbujanju bralne kulture doma. Skupaj smo naredili pomemben korak pri razvoju otrokovega jezika in izražanja.
Časopisi in revije so del našega vsakdana, a le redkokomu pride na misel, da bi bil časopis sestavni del športnih iger. Ideja o preprostih pripomočkih, ki so vedno na voljo, tudi takrat, ko so trgovine zaprte, doma pa imamo le najosnovnejše stvari, se je učiteljici porodila v času posebnih razmer, ker pa se je izkazala za domiselno in zanimivo, smo jo dopolnili in razširili.
Torkovo šolsko dopoldne je bilo v celoti posvečeno časopisom. Zloženi v zajeten kupček so zjutraj pričakali učiteljice, saj so otroci vestno opravili domačo nalogo. Po viteški pravljici, pripovedovala je o bistrosti in pogumu malce posebnega malega viteza, ki je imel najraje pravljice, smo se tudi mi lotili dela.
Razdelili smo se v skupine in se pogovorili o nalogah, s katerimi si bomo krajšali dopoldne in se še kaj naučili. Sošolcem smo pokazali, kako premagujemo razdaljo po različnih časopisnih potkah. Poti smosproti sestavljali iz dveh časopisnih listov, liste smo preskakovali, časopis smo med tekom prenašali pred seboj, ne da bi ga držali.
Pri drugem sklopu nalog smo iz časopisa izdelali papirnate kepe, služile so nam za žoge, podajali smo si jih na različne načine in jih prenašali. S papirnatimi žogicami smo tudi balinali. Ugotovili smo, da so bile za uspešno delo pomembne vse lastnosti malega pravljičnega viteza.
Pri časopisnih ustvarjalnicah smo si izdelali verigo fantkov in punčk, naučili smo se tudi, kako zlezemo skozi list papirja v velikosti zvezka. Ne verjamete? Povprašajte prvošolce, z veseljem vam bodo pokazali.
Dan, ki smo ga preživeli s časopisnimi igrarijami, nam je bil všeč, ker je bil drugačen kot smo vajeni. Dokazali smo, da za zabavne igre ne rabimo dragih pripomočkov, veselimo se lahko s čisto preprostimi stvarmi, potrebna je le iznajdljivost in domiselnost.
Učenci 1.a in 1.b
Papirnata žogica potuje.
Preko papirja do cilja in nazaj.
Izdelali smo verigo fantkov in punčk in zlezli skozi majhen list papirja.
V četrtek, 22. maja smo z Župnijsko Karitas Brezovica poromali na Primorsko. Naš prvi cilj je bil Koper. Najprej smo občudovali velike ladje v pristanišču, si ogledali stari del mesta in se ustavili v mogočni koperski svetoletni cerkvi – Stolnici Marijinega Vnebovzetja Koper, kjer nam je vodič predstavil dragocenosti. https://youtu.be/6A4g-PZKtGY
Vrhunec romanja je bila sveta maša v stolnici, ki jo je daroval naš župnik in dekan, gospod Jožef Poje. V nagovoru je poudaril: https://youtu.be/nIPFYHJ4zM8
Med vožnjo pa nam je na avtobusu, predstavil še druge primorske zanimivosti. Veliko izkušenj in doživezij pa smo si izmenjali tudi sami, v spontanih medsebojnih pogovorih.
Iz Kopra smo se odpeljali proti Lipici, kjer se nam je pridružil tudi naš duhovni pomočnik, gospod Gregor Gorenc. Ob poti in v Lipici smo občudovali lepo prebujeno, urejeno naravno okolje in še kaj ter v Dolini Marije Lurške, pri kapelici zapeli litanije Matere Božje. Obujali smo tudi spomine na razcvet naših krajev po osamosvojitvi Slovenije, ko so tudi naše narodne noše, leta 1993, polepšale slovesnost blagoslova prenovljene Doline Marije Lurške.
Srečanje in romanje nam je dalo novih moči za prostovoljno delo tudi v naprej, saj je na Brezovici, v Dragomerju, na Logu, na Lukovici in v Vnanjih Goricah veliko ljudi in družin v stiski. Zato vas vedno vabimo k sodelovanju, saj so nove dobrotnice in dobrotniki vedno dobrodošli.
Drago Stanovnik za ODPMD Brezovica in ŽU Karitas Brezovica
Spomini na našo obogatitev odprtja prenovljene Doline Marije Lurške.
Spomini na našo obogatitev odprtja prenovljene Doline Marije Lurške.
