Tako kot vsako leto smo se na Osnovni šoli Polhov Gradec tudi letos s kulturno prireditvijo ob Prešernovem dnevu poklonili slovenskemu kulturnemu prazniku, ki ga prav radi poimenujemo tudi Ta veseli dan kulture. Tudi letošnje leto zaznamujejo različne obletnice slovenskih umetnikov, ki so vlekle rdečo nit letošnje prireditve. 3. decembra 2024 je minilo 225 let od rojstva našega znamenitega pesnika Franceta Prešerna. Za seboj je pustil dragoceno zapuščino pesmi. Človek, ki simbolizira slovenski kulturni praznik. Takole se je vse skupaj začelo.
Mrzli decembrski dnevi. Pri Ribičevih v Vrbi je vznemirljivo in nenavadno živahno. Vsi pričakujejo rojstvo tretjega otroka. Tretji december, popoldne. Oče Šimen se zaskrbljen mota med gospodarskimi poslopji. Čaka, kdaj se bo iz kamre oglasil otroški jok. Zasliši ga; na vrat na nos pohiti v hišo. V veži mu ženske naznanijo, da se mu je rodil zdrav fant. Mati Mina se dobro počuti. V zadregi obstane. Začuti, kako sta ga napolnili prijetna toplota in neizmerna sreča. Botra sta odnesla otroka v uro hoda oddaljene Rodine. Krstili so ga za Franceta.
Osmošolec Amadej Mrzlikar nam je ob klavirski spremljavi recitiral njegovo pesem O, Vrba, sonet iz cikla šestih sonetov z naslovom Sonetje nesreče, v kateri govori o obžalovanju svojih življenjskih odločitev, o domotožju in razočaranju.
Osrednja osebnost druge točke na prireditvi je bil tudi Jakob Aljaž, po katerem se imenuje Aljažev stolp na Triglavu. Jakob Aljaž je dolgo gojil misel, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp, ki bi služil kot planinsko zavetišče. Pozimi leta 1895, pred 130 leti, je nekega popoldneva v svoji župnijski sobi sam izdelal načrt stolpa in ga začrtal s kredo na tla. Kot župnik na Dovjem in planinec je za en goldinar kupil vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp na vrhu Triglava.
Prisluhnili smo skladbi, ki je tesno povezana z Aljaževo ljubeznijo do slovenskih gora. Melodija O, Triglav moj dom nas je ponesla na vrhove, kjer je dobil svoj navdih.
Predali smo se tudi »stripovskemu« svetu. Le kdo ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in ostalih junakov številnih stripov in slikanic? Avtor teh, lahko rečemo, ljudskih stvaritev je Miki Muster, ki ga mnogi poznamo kot pionirja slovenskega stripa, ki nam je skozi svoje nepozabne junake pričaral svet domišljije, humorja in modrosti. Brez dvoma eden najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu. Letos mineva okroglih sto let od njegovega rojstva.
Mineva 10 let od smrti Slavka Avsenika. Njegova pesem Na Golici velja za eno najbolj prepoznavnih polk in največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Gre za glasbenega velikana, ki nam je zapustil dragoceno glasbeno zapuščino. Uživali smo ob zvokih melodije Na Golici, ki sta nam jo pričarala učenca na harmoniki.
Tudi Niko Grafenauer je s svojo obletnico pripomogel k obogatitvi naše prireditve. Letos bo namreč praznoval 85. rojstni dan. Se spomnite Pedenjpeda? Prvošolčki so poskrbeli za navihano recitacijo njegovih pesmi z legendarnim junakom.
Tudi Desa Muck bo letos praznovala okroglo obletnico. V splošnih knjižnicah najbolj izposojena avtorica. Pisateljica, dramatičarka, gledališka in filmska igralka, scenaristka in publicistka. Njena imitatorka, naša učiteljica, nas je obiskala in povedala nekaj zanimivosti o njenem življenju.
Na prireditvi pa smo opazili tudi Mačka Murija. Mladim dobro poznan knjižni lik v slovenski ponarodeli pravljici, ki jo je leta 1975 napisal Kajetan Kovič z ilustracijami Jelke Reichman. Ob 40-letnici izida je bila knjiga ponatisnjena v več kot 150 tisoč izvodih.
Pevski zbor je zapel Mačka Murija, kot ga zapoje Neca Falk, ki bo letos dopolnila 75 let. Na prireditvi smo izvedeli nekaj namigov, da je bil praznik še bolj prešeren. Lahko smo si ogledali podelitev Prešernovih nagrad za vrhunske dosežke na področju umetnosti, na dan praznika pa brezplačno odpirajo svoja vrata številne kulturne ustanove, kjer pripravljajo različne razstave in vodene oglede. Lahko smo se sprehodili do Prešernovega spomenika, kjer je že tradicionalno potekal recital Prešernove poezije.
Prav nič ni narobe, če na dan praznika v roke vzamemo dobro knjigo ali se posvetimo razmisleku o pomenu kulture in življenju in ohranjanju slovenske identitete. Umetniki v trenutkih ustvarjanja pogosto ne verjamejo vase, so negotovi v svoje stvaritve, tako kot mi ne verjamemo, da nam bo vedno uspelo. Napisati dobro pesem, preskočiti kozo pri telovadbi, ohraniti prijatelja, pisati odlično test iz matematike …
Prireditev smo zaključili s pesmijo Le kdo še verjame Nine Pušlar, ki govori o spoznanjih, ki jih prinese življenje, o iskanju iskrenosti ter zaupanja v medčloveških odnosih. Besedilo izraža razočaranja nad površinskimi odnosi ter hrepenenje po resnični ljubezni in povezanosti. S svojim glasom nas je pobožala osmošolka Jerca Janša, ki je zapela njeno pesem.
Kot spremljevalna dejavnost prireditve je nastala tudi razstava ilustracij Lile Prap, slovenske pisateljice in ilustratorke, ki bo letos praznovala 70. rojstni dan. Njene knjige, prežete z domiselnostjo, humorjem in barvitimi ilustracijami, nagovarjajo otroke po vsem svetu. V njenih delih imajo glavno vlogo živali, saj sama pravi, da: »… živali predstavljajo otrokom svet pristnosti, prvobitnih nagonov. Tako kot otroci so neobremenjene z razmišljanjem, moralnimi kodami in problemi odraslih ljudi.«
Učenci razredne stopnje pa so ustvarjali na temo slovenskega kulturnega praznika. Tudi njihove umetnine krasijo našo avlo.
Tudi s to prireditvijo smo začutili, kako pomembno je, da ohranjamo in razvijamo kulturo in umetnost.
Učiteljica Urška Žagar
