Kategorija: Šolstvo

  • Vrtičkarji in prvošolci smo se skupaj igrali in ustvarjali

    Vrtičkarji in prvošolci smo se skupaj igrali in ustvarjali

    Vrtičkarji in prvošolci smo se skupaj igrali in ustvarjali

    Majhni otroci domujejo tam, kjer so doma majhne stvari. Med majhnimi mizicami in stolčki, majhnimi ležalniki, majhnimi lončki in krožnički. Poličke so polne igrač, po katerih segajo majhne dlani. Medtem pa majhne dlani zrastejo, zrastejo pa tudi majhne punčke in fantki in kar naenkrat pomahajo v slovo svojim vzgojiteljicam in vrtcu. S pisanimi torbami na ramah se neke jeseni čisto zares podajo v pravo šolo. V vrtcu ostanejo mlajši prijatelji in vzgojiteljice, igralnice, igrače in topli spomini.

    Preden pa otroci zares prestopimo v šolo, jo spoznavamo po malem. Prvošolci nas povabijo na igrice, ki so se jih naučili in nam zapojejo pesmice. Ko se pomladi vpišemo v šolo, nas pričakajo učiteljice s pravljicami, skupaj si izdelamo lutko ali igračko. Navadno se s prvošolci pred počitnicami skupaj poigramo na šolskih igralih, letos pa smo metulji in čebele povabili šolarje nazaj v vrtec.

    Bila je zima in december je čarobno zadišal po drobnih pozornostih in po času, ki ga darujemo drug drugemu. Prvošolci smo se naučili veliko pesmic in pravljice, ki nam jih ob jutrih bereta učiteljici, radi zaigramo. Veseli smo bili, ko sta nam učiteljici predlagali, da povabimo vrtičkarje in nestrpno smo čakali na naše srečanje, da pokažemo, kaj vse že znamo. Povabili smo metulje in čebele  in njihove vzgojiteljice. Zaigrali smo jim igrico Sedem medvedov. Zaplesali smo ob pesmi Abraham ma sedem sinov. Pravljica pravi, da se bodo medvedki spet srečali čez trikrat tri dni, mi pa smo se z vrtičkarji  srečali spet pomladi.

    Veseli smo bili povabila v vrtec in težko smo čakali na četrtkovo jutro. Pogovarjali smo se o igračah, s katerimi smo odraščali in o igralih na vrtičkarskem igrišču.

    Četrtkovo jutro je bilo megleno, vzeli smo copatke in zmajčke za vrtčevske otroke. Andreja nas je pričakala pred vrtcem, otroci in vzgojiteljice pa med vrati igralnic. Obdarili smo metulje in čebele, skupaj smo zapeli pesmico o treh nagajivih žabah in naši gostitelji so nas povabili v igralnice, kjer smo se skupaj igrali. Postregli so nas s čajem in čas druženja  je prehitro minil.

    Vrnili smo se v šolo. Nestrpno pogledujemo skozi okna, kdaj opazimo vrtičkarje na sprehodu. Stopili bomo k oknom in jih pomahali. Kdo ve, če bo kolona zavila proti šoli. Stekli jim bomo naproti in jih povabili, da se pomudijo pri nas.

    Metulji, čebele in učenci 1.a in 1.b

  • Obisk pisateljice

    Obisk pisateljice

    NEBO

    Štiri črne mravljice je spreletelo.

    »Ustavimo svet.«

    »Že, že, ampak kako?«

    »Lepo. Lezimo v travo in glejmo v nebo.«

    Legle so v travo in zrle v nebo, malo so pele in malo molčale.

    In svet se je ustavil.

    Čisto mirno je zadihal in si odpočil!

    (Štiri črne mravljice, MKZ 2022, Anja Štefan )

    Ob zaključku bralne značke nas je v vrtcu pri OŠ Horjul obiskala pisateljica, pesnica in raziskovalka slovenskega pripovednega izročila Anja Štefan. S svojim čarobnim glasom nas je popeljala v svet pravljic in pesmi, kjer se nas dotaknejo poetični in bistroumni razmisleki o življenju. Malo smo peli, malo poslušali. In svet se je tudi za nas, za trenutek ustavil.

    Barbara Popit

  • Viteške igre v prvem razredu

    Viteške igre v prvem razredu

     

    Vitezi so neustrašni, dobrosrčni, zvedavi junaki. Horjulski prvošolci smo se v petek želeli preizkusiti v viteštvu. Za nas je bil to športni dan.

    Zjutraj smo razveselili varovance doma starejših v Horjulu. Zaplesali smo jim splet ljudskih plesov. Najprej smo vili kačo Diradi čindaro, potem Abrahama, pa Šuštarsko polko in Ob bistrem potočku je mlin. Ljudskim plesom smo dodali še moderne ritme. Zaplesali smo Račji ples. Tega smo večkrat ponovili in se podružili z varovanci. Podarili smo jim igračko, ki  smo  jo izdelali za vsakega. Iz papirja, pokrovčka in plastelina smo ustvarili gugajočega se dedka in babico. Gospe in gospodje so bili igračke veseli in so se igrali z njimi in nami.

    Nazadnje smo z vzgojiteljem iz Doma zaplesali Makareno. Ples in igra sta nas povezala in razveselila. Obljubili smo, da še pridemo na druženje v Dom.

    V šoli nas je čakala malica in zatem viteški izzivi. Razdelili smo se v viteške čete in zavzeli športno dvorano. Na konjičkih smo kakor pravi vitezi jezdili okrog in preko preprek tako smelo, da smo premagali strašnega zmaja in zmagoslavno častili sebe, ki smo povezani zmogli preko vseh zmajevih ovir.

    Srca so močno utripala, malo zaradi napora, malo od sreče. Ob koncu dneva smo le še ugotovili: »Lepo je živeti kakor vitez!«

     

     

    Zapisali horjulski prvošolci z učiteljicami.

  • Grad Snežnik

    Grad Snežnik

    Izlet na grad Snežnik. Že marca smo razmišljali o njem, vendar se nam je ves čas nekako izmikal, vse tja do sredine maja, ko smo čakali, kaj bo na to dejala še Zofka. Le-ta je pri nas rahlo poškropila, ponekod tudi malo bolj, a vendar smo se prebudili v suho jutro.

    V petek, 16. 5. 2025, smo se z otroki iz vrtca Horjul, končno odpravili na grad Snežnik. Z avtobusom smo se odpeljali do Starega trga pri Ložu, kjer smo izstopili in se peš podali naprej. Sprva smo pot ubirali po asfaltni poti, nato zavili na makadamsko pot ter del poti prehodili po travnatem kolovozu. Na poti se je videlo, da je ponoči deževalo, pa tudi mi smo čutili, da se je ohladilo, saj nas je zeblo v ušesa. Pot ni bila zahtevna. Bila je bolj položna in primerna, da se po njej lahko odpravimo že na začetku šolskega leta, ko vsi otroci še niso tako vešči hoje. Pri cerkvici svete Marjete v kraju Šmarata, ki je bila približno na sredi poti, smo se ustavili in pojedli malico, nato pa smo se odpravili naprej mimo lovske opazovalnice, skozi grajski park proti gradu. In kar naenkrat smo skozi veje dreves opazili grad. Sprva smo grad opazovali od daleč, nato pa smo se odločili, da se sprehodimo okoli njega. Opazili smo, da so vrata do gradu odprta in smo se po mostu sprehodili v grad in si ga pogledali od blizu. Naši dobrih 60 radovednih oči ni ostalo neopaženih, saj je k nam pristopila gospodična, ki nas je prijazno povabila na ogled medveda v gradu. Poleg medveda smo lahko videli še viteške oklepe in sulice, velik zemljevid grajske okolice, poročno dvorano in grajsko klet z razstavo slik. Nekaj posebnega je bil lesen hladilnik, ki je deloval na led. Led so si ga grajski gospodje spravili v zemljo, tako da so hladilnik lahko uporabljali tudi po tem, ko se je zunaj že otoplilo.

    Lepo, čeprav nekoliko hladno vreme nas je spremljalo vso pot. Izlet je bil lep in umirjen in svojo piko na i je dodal še nepričakovan ogled gradu. Prijaznima gospema v gradu smo hvaležni, ki sta nas tako prijazno sprejeli, nam razkazali del gradu in nam tako razkrili del njegove zgodovine.

    Tudi tokrat se je z nami odpravilo nekaj članov Planinskega društva Horjul, ki so kot vedno poskrbeli, da smo varno prišli na cilj. Ob tej priložnosti se jim zahvaljujemo in se že veselimo naslednjega izleta, ki ga bomo preživeli skupaj. Naslednjič se bomo skupaj podali na bohinjske konce.

     

    Barbara Čepon

  • Tudi v Franciji smo se srečavali z romarkami in romarji iz celega sveta

    Tudi v Franciji smo se srečavali z romarkami in romarji iz celega sveta

    Ob 60-letnici izhajanja revije Založba Ognjišče in 30- letnici Radio Ognjišče so nas zaposleni na Radio Ognjišče, v sodelovanju z agencijo Aritours, romanja in potovanja, povabili na posebno svetoletno romanje v Francijo. Tudi na to romanje so se dobro pripravili ter ga med 14. in 18. majem odlično izpeljali. Iskrena hvala vsem zaslužnim.

    Odmev povabila na romanje je bi velik, saj smo napolniki štiri avtobuse. Kar nekaj nas je bilo tudi iz barjanskih občin, torej tudi iz Občine Log Dragomer in največ iz Občine Vrhnika.

    Duhovno vodstvo na romanju sta prevzela mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče, in msgr. Franci Trstenjak, direktor Radia Ognjišče.

    Romarska pot je popeljala udeležence iz Slovenije skozi Italijo in Švico, v najpomembnejše svete kraje Francije, ki so zaznamovali zgodovino krščanstva. Prva postaja je bilo mesto Annecy, znano kot “alpske Benetke”, kjer sta v 17. stoletju delovala sv. Frančišek Saleški, zavetnik katoliškega tiska, in sv. Ivana Šantalska. Mesto, obdano s čudovitim jezerom in starodavnimi vilami, je kraj globoke duhovne dediščine. V baziliki Marijinega obiskanja, kjer počivata njuna posmrtna ostanka, smo obhajali svojo prvo romarsko mašo in se sprehodili po srednjeveškem jedru mesta.

    Naslednja postaja je bila vasica Ars-sur-Formans, kjer je deloval arški župnik sv. Janez Maria Vianney, zavetnik duhovnikov. Romarji smo obiskali njegovo skromno župnišče, kapelico njegovega srca in romarsko cerkev, kjer smo obhajali sveto mašo. Pot se je nato nadaljevala skozi slikovito Burgundijo do Paray-le-Moniala, svetovno znanega romarskega središča Srca Jezusovega, kjer je Jezus sv. Marjeti Mariji Alacoque razodel svojo brezmejno ljubezen. Romarji smo obiskali baziliko Srca Jezusovega in imeli čas za osebne pobožnosti.

    V Neversu, naslednji postaji na poti, smo obiskali samostan St. Gildard, kjer počiva nestrohnjeno telo sv. Bernardke Soubirous, vidkinje iz Lurda. Po priložnostni pobožnosti in obisku Bernardkinega muzeja se bo pot nadaljevala v francosko prestolnico Pariz.

    V Parizu smo  obiskali otok Île de la Cité, kjer stoji kraljeva kapela Sainte-Chapelle z veličastnimi barvnimi okni iz 13. stoletja in katedrala Notre-Dame, ki je ponovno odprta po dolgotrajni obnovi. Sledil je obisk kapele Rue du Bac, kjer je sv. Katarina Labouré doživela videnja Device Marije in po njenem naročilu dala izdelati čudodelno svetinjo. Romarji smo ob njenem grobu obhajali sveto mašo, nato pa obiskali še samostan sv. Vincencija Pavelskega, ustanovitelja Misijonske družbe lazaristov.

    Po krožnem ogledu Pariza z avtobusom, ki je vključeval Elizejske poljane, Slavolok zmage, trg Concorde, Montmartre in baziliko Sacré-Cœur, smo se poslovili od Pariza in se odpravili proti Reimsu, kjer smo prenočili.

    Zadnja postaja na romanju je bil Strasbourg, zgodovinsko mesto in sedež Evropskega parlamenta. Romarji smo se sprehodili po starem delu mesta, občudovali kanale in obiskali mogočno katedralo Notre Dame, eno največjih v Evropi. Srečali smo se z mladimi iz Novega Mesta in skupaj, ob visoko plapujoči slovenski zastavi, večkrat zapeli slovensko himno in še nekaj drugih slovenskih pesmi.  Po obisku Strasbourga smo se odpravili prptio domu, skozi Nemčijo in Avstrijo v Slovenijo, kamor smo se srečno vrnili v ponedeljk, zgodaj zjutraj, polni duhovnih doživetij in lepih spominov. Posrečena so bila tudi spontana srečanja z romarji iz praktično vseh koncev sveta. Naši pogovori  so pričarali prav posebna doživetja in potrditev vsem nam skupne žive Cerkve, ki v konkretnem življenju potjuje, da smo vsi ena velika svetovna družina.

     

    V nadaljevanju dodajam še nekaj dragocenih posnetkov in vse lepo pozdravljam.

     

    14.5.2025, v Annecyu nagovor: https://youtu.be/o0yAPK6Ut5E

                                                   blagoslov: https://youtu.be/tvnqiqbr2ms

    15.5.2025 v Arsu nagovor: https://youtu.be/XC3D9yKgtjY

    16.5.2025 v Neversu nagovor: https://youtu.be/Ps5HKdIBsow

                                pri sv. Bernardki: https://youtu.be/SddTj2kKvBk

                                 uvod v sv. mašo: https://youtu.be/hxM-L9ypBZM

    17.5.2025 v Parizu nagovor: https://youtu.be/eUAkIruy9aY

    18.5.2025 v Strasbourgu: uvod: https://youtu.be/CVrMOx1A3RU

                                                        nagovor: https://youtu.be/NcBUt7lSnwM

                                                       darovanje: https://youtu.be/t4Nf1eRyvHA

                                 imamo Marijo, ki prosi za nas: https://youtu.be/muiOUSTZolI

                                                zahvalna pesem: https://youtu.be/np6eb3S6MIg

    Vnanje Gorice, 19.5.2025

    Drago Stanovnik, 051 344 688, za ODPMD Brezovica

  • Od zgoraj se svet lepše vidi.

    Od zgoraj se svet lepše vidi.

     

    Zgodaj zjutraj  toplo majsko sonce vabi na travnik in obronke gozda majhne in večje žival in trave se smehljajo v objemu travniških cvetov.

    V petkovo jutro smo se odpravili horjulski prvošolci. Stopali smo drug za drugim skozi našo domačo vas in se vzpenjali po poti za cerkvijo nad njo. Ozirali smo se na vse strani in občudovali hribčke okrog Horjula in vasice v daljavi, pa ceste, ki vodijo v bližnje mesto in vaško tovarno, šolo, vrtec, gasilski dom, trgovino, bencinsko postajo, naš dom. Preštevali smo cerkvice, ki smo jih videli in občudovali razgibanost pokrajine pod nami.

    Na poti skozi gozd smo srečevali plazeče se in lazeče živalice. Preko travnika so nas spremljali metuljčki, ki so posedali po cvetočih bilkah.

    Pisan svet je v nas predramil veselje, ki ga nudi življenje in je v nas budil vse lepo. Pouk v naravi smo zaključili s plesom in dan je bil za nas popoln.

    Kako lep je ta naš svet, lep za obiskat in raziskat!

     

    Učenci 1. a in 1. b z učiteljicami.

  • Naravoslovni dan: Juhuhu, poletje je tu in obiskali smo travnik

    Naravoslovni dan: Juhuhu, poletje je tu in obiskali smo travnik

    Po koledarju poletje  še ni čisto pravo, ampak ravninski travniki v naši okolici so že skoraj pokošeni, v zraku je vonj po senu in pesem murnov in ptic, v logu pa se oglašajo žabe. Vse to smo našteli, ko smo se po pravljici o treh metuljih pogovarjali o poletju. Omenili smo še zelene trave in raznovrstne travniške cvetlice smo našteli in jih poimenovali. Ugotovili smo, da nam pravljica pripoveduje o prijateljstvu in sožitju, o težavah in njihovih rešitvah. Na mizi smo imeli razkošen šopek travniških cvetic in bili smo veseli in radovedni.

    Zapustili smo učilnico in se v gosjem redu povzpeli na rob še nepokošenega travnika  na vzpetini nad šolo. Opazili smo, da je bolj barvit od nižje ležečega ravninskega in sklepali, da je tak zaradi manj pogoste košnje, kar omogoča boljšo obnovljivost rastlin, tudi tistih najbolj raznovrstnih in barvitih. Opazili  smo,  da travnik ni čisto zelen, ampak rjavkast, ker cvetijo tudi trave in da je največ cvetlic rumenih in sklepali smo, da so cvetlice v rumeni barvi ljube čebelam in drugim, za rastline koristnim žuželkam.

    Želeli smo opazovati živalce, ki domujejo na travniškem robu, pa nam je veter sproti odpihal drobne žuželke, ki smo jih želeli privabiti na rjuho, prekrito z barvnimi papirji. Uspelo nam je opaziti mravljice, hroščke, muhe. Ogradili smo si kvadratni meter travnika in na ograjeni travniški površini smo našli trinajst različnih rastlinskih  vrst. V učilnico smo se vrnili z rastlinami, ki so nam bile najbolj všeč.

    Iz nabranega cvetja smo sestavili travniško mavrico in jo narisali. Ogledali smo si zbirko posušenih travniških rastlin in list iz herbarija, vsak od nas pa je pripravil po eno rastlino za  prešanje. Ogledali in povohali smo barvila, ki jih učiteljica pripravila iz rastlin in z bilkami trav ter s preslico namesto čopiča pobarvali liste papirja porisane s travniškimi rastlinami. Narisali smo jih sami po opazovanju.

     Na pokošenem šolskem travniku smo se igrali travniške igre in posnemali gibanje živali.

    Pazili smo, da na travniku nismo vznemirjali živalic  in uničevali rastlin, ki jim travnik nudi dom. Kmet skrbi za travnik, da je negovan in da se obnavlja. Njegovo delo spoštujemo, zato nismo gazili med travami in poskrbeli smo, da smo travnik zapustili takšen kot je bil ob našem prihodu.

    Učenci 1.a in 1.b

  • Obisk reševalcev in prva pomoč v vrtcu pri OŠ Dobrova

    Obisk reševalcev in prva pomoč v vrtcu pri OŠ Dobrova

    V ponedeljek, 12. maja 2025, so otroke iz vrtca pri OŠ Dobrova obiskali reševalci iz nujne medicinske pomoči. Njihov prihod je bil za najmlajše prava dogodivščina, hkrati pa dragocena priložnost za učenje o pomembnem poklicu. Otroci so si z navdušenjem ogledali reševalno vozilo in prisluhnili razlagi o tem, kako poteka pomoč v nujnih primerih. Reševalci so jim predstavili svojo opremo, pokazali, kako poteka klic na številko 112, in poudarili, kako pomembno je, da ostanemo zbrani, kadar nekdo potrebuje pomoč. Že pred časom pa so imeli otroci praktično delavnico Prva pomoč za najmlajše, ki jo izvaja Rdeči križ, kjer so lahko povijali drug drugega, poslušali srčni utrip in celo sodelovali pri “reševanju” svojih igrač. Dogodek je otroke navdušil in jim na zabaven način približal pomen pomoči, skrbi za druge ter odgovornosti, ki jo nosijo reševalci. Obisk so zaključili s skupinsko fotografijo in iskreno zahvalo gostom za njihovo delo.

    Skupina Želvice z vzgojiteljicama

     

  • Tehniški dan – izdelava lovilca

    Tehniški dan – izdelava lovilca

    Po majskih počitnicah smo se vrnili v šolo. Tople in s soncem obsijane so dišale po mladem poletju, čeprav je pravo poletje z velikimi poletnimi počitnicami, ki prvošolčke spremenijo v velike in pogumne drugošolce, še daleč. S seboj smo prinesli poletni nemir in željo po igri. 
    Že v prvem tednu po počitnicah smo četrtkovo dopoldne spremenili v malo drugačen dan. Dišal je po pravljicah, s katerimi smo začeli in končali naše druženje, vmes je bilo veliko gibanja in seveda ustvarjanja. Že v jutranjem krogu smo se preizkusili v igri z učiteljičinim lovilcem in nekaterim je uspelo nahraniti lačno žabico z muho. Na mizi nas je čakalo veliko materiala in pod našimi prstki so nastali zelo lačni zajčki, ptički, kravice, žabice, levi in čebelice. Učiteljice so nam pomagale namestiti vrvico in že smo se lotili lovljena muhe, nameščene na vrvici. Spreminjali smo dolžino vrvice in iskali najbolj ustrezno dolžino, da smo muho spravili v usta živali. Živalce so imele telo iz tulca, na vrvico pa smo za muho namestili tanek zvit jogurtov pokrovček. 
    Spretni lovci smo bili. Mnogim učencem je uspelo ujeti več muh kot so števila, s katerimi računamo v prvem razredu. Najbolj veseli smo bili, ker smo smeli lovilce takoj po končani dejavnosti odnesti domov. Popestrili nam bodo sivo deževno popoldne in mogoče koga nagovorile, da izdela igračko še bratcem in sestricam.

    Učenci 1. a in 1. b

  • Uredimo okolico vrtca

    Uredimo okolico vrtca

    Letošnji Svetovni dan Zemlje, ki smo ga obeležili v mesecu aprilu, poteka pod geslom Naša moč, naš planet in poudarja ključno vlogo obnovljive energije ter poziva k proizvodnji čiste elektrike po vsem svetu. Svetovni dan Zemlje smo začeli obeleževati leta 1970 in 55 let kasneje je ozaveščanje o pomenu ohranjanja našega edinega planeta še toliko bolj ključno. Skrb za naš planet je stvar vsakega izmed nas. 
    Tudi v vrtcu smo se pogovarjali o pomenu varovanja okolja, v katerem bivamo. Tudi sami smo poskrbeli za urejeno vrtčevsko okolje. Najmlajši otroci so skupaj z vzgojiteljicami uredili terase in igrače ter pobrisali police in ograjo. Starejši so pograbili pesek, ki se je med igro znašel v travi, in uredili vrtno lopo z igračami, ki jih uporabljajo pri igri v peskovnikih (lopatke, grabljice, vedra, cedila …) in na igrišču. Odpravili so se tudi na vrtčevsko parkirišče in bližnjo okolico vrtca, kjer so pobrali smeti. Odpadke so potem razvrstili v ustrezne zabojnike. Zavedajmo se, kako pomembno je skrb za okolje privzgojiti tudi otrokom.

    E. M.