Kategorija: Šolstvo

  • Vabimo k vpisu v Dvigov pomladni študijski semester

    Vabimo k vpisu v Dvigov pomladni študijski semester

    Bralni krožek (BK)
    Kdaj: vsako prvo in tretjo sredo v mesecu ob 18:00 v Domu krajanov Dragomer.
    Mentorica: prof. Alenka Logar Pleško
    Vaš prispevek: letna članarina 20 €, zaposleni 25 €.
    Prijava na e-naslov dvig@iold.si ali po telefonu 040/424 446 (Alenka).
    Člani spoznavajo slovenske avtorje z branjem njihovih del, ogledom predstav in razstav ter na literarnih srečanjih.

    Bralni krožek Od pravljice do lutke za otroke od 4. do 7. leta starosti
    Kdaj: vsak tretji četrtek v mesecu ob 16:45 v Domu krajanov Dragomer.
    Mentorica: Mojca Erjavec, somentorica: Brina Žnidarič.
    Vaš prispevek: brezplačno.
    Prijava: mojca.erjavec3@gmail.com ali 031/254 125 (Joži).
    Otroci, stari 4–7 let, poslušajo slovenske pravljice, izdelujejo lutke pravljičnih junakov, napišejo lastno pravljico in se enkrat letno predstavijo na literarnih srečanjih ali razstavah.

    Študijski krožek Slovenska in svetovna kulturna dediščina: Enajsta šola o antiki
    Kdaj: na drugo sredo v marcu, aprilu in maju ob 19:15 v Domu krajanov Dragomer.
    Mentorica: dr. Verena Vidrih Perko
    Vaš prispevek: letna članarina 20 €, zaposleni 25 €.
    Prijava na e-naslov dvig@iold.si ali po telefonu 031/254 125 (Joži).
    Teme srečanj: Svetilnik iz Aleksandrije, sedmo čudo sveta na steklenici iz Petovione; Ravena – umetniški biser sredi močvirja; Barbara Celjska in njen čas. Študijski obisk po dogovoru.

    ŠK Enajsta šola s filmom (III) ,
    Kdaj: vsako tretjo sredo v mesecu ob 20:00 v Domu krajanov Dragomer.
    Mentor: Darijan Novak
    Vaš prispevek: letna članarina 20 €, zaposleni 25 €.
    Prijave na e-naslov dvig@iold.si ali 031/427 034 (Darijan).
    V tretji izvedbi bodo člani predstavljali filme po lastnem izboru. Izbirali bodo filme, ki obravnavajo aktualne izzive današnje lokalne in/ali globalne družbe ter v njih iskali in vrednotili sporočila za ožjo ali širšo skupnost.

    Študijski krožek Mi in podnebne spremembe
    Kdaj: vsako drugo sredo v mesecu ob 18:00 v Domu krajanov.
    Mentorica: Nika Gams
    Vaš prispevek: letna članarina 20 €, zaposleni 25 €.
    Prijave na e-naslov dvig@iold.si ali 031/254 125 (Joži).
    Nadaljevali bomo s spoznavanjem primerov dobrih praks prehranske samooskrbe s študijem literature in z obiskovanjem primerov dobrih praks.

  • Knjige, knjige in še enkrat knjige

    Knjige, knjige in še enkrat knjige

    V Župnijskem vrtcu Vrhnika je v zadnjem tednu meseca januarja, potekal prav poseben dogodek — svetopisemski maraton, ki je otrokom približal svet svetopisemskih zgodb na prijazen in dostopen način, ter je bil prilagojen najmlajšim poslušalcem.

    Poleg pripovedovanja so otroci sodelovali v ustvarjalnih delavnicah, kjer so risali prizore iz zgodb ter oblikovali preproste lutke, ki so predstavljale svetopisemske junake. Njihova ustvarjalnost je prišla do izraza skozi barvite upodobitve in domiselne ideje.

    Svetopisemski maraton je bil poln veselja in zanimanja. Otroci so z radovednostjo spraševali o junakih iz zgodb in iskali povezave z lastnimi življenjskimi izkušnjami.

    V Tednu kulture smo v vrtcu izvedli pestro in ustvarjalno dogajanje, namenjeno spoznavanju kulturno-literarnih umetnikov ter razvijanju pozitivnega odnosa do literature, umetnosti in kulturne dediščine. Otroci so skozi različne dejavnosti na igriv način spoznavali pomembne slovenske literarne umetnike ter se preizkusili v različnih ustvarjalnih izrazih.

    Tovrstne dejavnosti pomembno prispevajo k celostnemu razvoju otrok.

    Z obiskom filmskega in gledališkega igralca Pavleta Ravnohriba je potekalo navdihujoče srečanje z najmlajšimi. Dogodek je bil organiziran z namenom spodbujanja bralne kulture med otroki ter jim približati svet domišljije in literature. Med obiskom je Pavle Ravnohrib otrokom prebral nekaj priljubljenih zgodb. Njegov živahen pripovedovalski slog je otroke povsem pritegnil, saj so z navdušenjem sledili zgodbi ob domiselnih prigodah knjižnih junakov.

    Branje pravljic je čudovit način za spodbujanje otroške domišljije in ustvarjalnosti. Vedno je poseben trenutek, ko lahko zgodbo delimo neposredno z mladimi poslušalci.  

    Zadnji dan Tedna kulture, smo pripravili zaključno prireditev, katero smo otvorili s slovensko himno ter nastopili s folklorno skupino.

    Otroci so predstavili svoje likovne izdelke na razstavi za starše.

    Skupina Kapljice

  • Nočni planinski pohod na Lesno Brdo privabil rekordno število pohodnikov

    Nočni planinski pohod na Lesno Brdo privabil rekordno število pohodnikov

    V petek, 17. januarja 2025, je planinski krožek OŠ Horjul v sodelovanju s Planinskim društvom Horjul organiziral tradicionalni nočni pohod, tokrat na Lesno Brdo. Letos je dogodek privabil rekordno število udeležencev – kar 134 mladih planincev in njihovih staršev je uživalo v edinstveni izkušnji nočnega pohoda.
    Ob 18. uri so se pohodniki zbrali na izhodiščni točki (Metrelovem parkirišču v Horjulu), kjer so javili svojo prisotnost mentoricama planinskega krožka Marjeti in Heleni. Pred začetkom pohoda so vodniki opozorili na pomembnost varne hoje, še posebej v temi. V strnjeni koloni smo se podali s svetilkami na pot proti Lesnemu Brdu. Sprva smo hodili po kolesarski poti proti Vrhniki, nato pa je pot zavila na kolovoz ter nadaljevala skozi gozd.
    Po približno uri in pol hoje smo vsi varno prispeli na Lesno Brdo (Ferjanov grič), kjer nas je pričakala malica iz nahrbtnika ter kjer smo uživali v čudovitem razgledu na osvetljeno Horjulsko dolino, ki je ponoči zažarela v vsej svoji lepoti.  Sproščen klepet, smeh in občutek skupne povezanosti so zaznamovali večer, ki je bil še posebej nepozaben za otroke, saj so nekateri prvič doživeli nočni pohod v planinskem duhu. S pohodom smo zaključili malce čez 21. uro.
    Mentorici in vodniki želimo izraziti zadovoljstvo nad udeležbo in se na tem mestu zahvaliti za zaupanje, ki ga nam izkazujete že več let.
    Nočni pohod na Lesno Brdo bo zagotovo ostal v spominu vseh udeležencev, predvsem pa mladih, ki so skupaj s starši ustvarjali nepozabne planinske trenutke.

    Zapisala Marjeta Oblak

  • Učiteljici dodatne strokovne pomoči obiskali šolo na Finskem

    Učiteljici dodatne strokovne pomoči obiskali šolo na Finskem

    Učiteljici sta izbrali Finsko zaradi dobre uvrstitve države na področju razvoja bralne pismenosti, pa tudi zaradi slovesa o dobri inkluziji učencev s posebnimi potrebami. Priložnost sta imeli slediti na delovnem mestu na Bobäcks šoli (Bobäcks skola), ki jo obiskujejo učenci od 1. do 6. razreda. Gre za manjšo, švedsko govorečo šolo, ki se nahaja se v okolici Helsinkov. Obisk sta izpeljali v terminu od 9. 12. 2024 do 13. 12. 2024. 
    Svoje vtise sta Sara in Katarina z nekaj besedami opisali takole: »Domačnost, umirjenost, sprejetost … Možnost neposrednega opazovanja dobrih poučevalnih praks naju je navdihnila k refleksiji in prenosu v prakso, izkušnjo pa sva z veseljem delili tudi s sodelavci osnovne šole Dobrova in Centra Janeza Levca Ljubljana. Kljub temu da je bila to najina prva izkušnja mobilnosti, verjameva, da jo bo težko preseči.«

    Sara Sagadin in Katarina Kaja Hršak

  • Kulturni dan na OŠ Dobrova

    Kulturni dan na OŠ Dobrova

    Tokrat je kulturni dan na OŠ Dobrova potekal nekoliko drugače. Odločili smo se, da bomo dan preživeli v šolskih prostorih in se posvetili knjigi in branju. Učenci 7., 8. in 9. razredov so si izbrali delavnico, pri kateri so želeli sodelovati, brati in ustvarjati. Sedma razreda sta imela na voljo branje kratkih pravljic/basni ali pesmi in ustvarjanje predstave kamišibaj, delavnico Vulkani – ognjemeti narave ali ilustriranje proznega dela v obliki stripa ali ilustracije. Učenci 8. razredov so izbirali med delavnicami Življenje Judov v času 2. svetovne vojne, Rezijanske pravljice in njihova dramatizacija, Kuhinja s kaligrafskim pridihom in Rap glasbo. Učenci 9. razredov so se odločali med delavnicami Spominjamo se holokavsta, Kratko zgodovino matematike in zlatega reza, Knjige rekordov in delavnico v Canvi ter delavnico z naslovom Laktozni laboratorij: zakaj nekateri ne marajo sladkega?
    V delavnici 7. a razreda so kulturni dan preživeli v knjižnici, kjer so raziskovali ognjenike. Razdelili so se na štiri skupine in vsaka je s pomočjo strokovne literature obravnavala svojo snov, ki so jo nato sošolcem predstavili z gledališko pedagogiko. Prva skupina je predstavila zgradbo Zemlje, tako da so učenci odigrali potovanje v središče Zemlje, druga skupina se je oglašala iz televizijskega studia, v katerem so imeli intervju z vulkanologom in na ta način predstavili osnovne pojme. Tretja skupina je bila na terenu, od koder so poročali, kako je izbruhnil vulkan Krakatau, v četrti pa so učenci na okrogli mizi predstavili prednosti in slabosti vulkanov ter na primeru pokazali izbruh ognjenika. Učenci se na nekoliko drugačen način naučili veliko novega o vulkanih (mentorici: Marjeta Novak, Zvonka Španger). 
    Nabor delavnic za 8. razrede je bil pester. Učenci so raziskovali  Življenje Judov v času 2. svetovne vojne, kjer so prebirali odlomke iz knjig, ki opisujejo življenje Judov med 2. svetovno vojno. Ogledali so si tudi nekaj odlomkov iz filmov o življenju Ane Frank, o Dečku v črtasti pižami in iz Shindlerjevega  seznama. Spoznali so, kakšno je bilo takrat življenje Judov. Ker je kulturni dan le teden pred dnevom spomina na žrtve holokavstva, smo se posvetili tej tematiki, govorili o tem, kaj je diskriminacija, kaj so predsodki, o posledicah nasilja in o človekovih pravicah. V nadaljevanju smo pripravili šolsko razstavo o holokavstvu (mentorica Nina Smej). Na delavnici Kuhinja s kaligrafskim pridihom so se učenci spoznali z Vodnikovimi Kuharskimi bukvami  (prvo slovensko kuharsko knjigo iz leta 1799) in prebrali del predgovora. Nato so se razdelili v tri skupine, kjer so “prevajali” izbrane recepte v sodobno slovenščino, zapisali sestavine in postopek ter se lotili peke treh sladic. Medtem ko so se sladice pekle, so se učenci spoznali s kaligrafijo, natančneje s pisavo italika (mentorica Vida Novak). 
    S pravljicami iz Rezije so se mnogi srečali že v zgodnjem otroštvu. Učenci in učenke so brali te stare živalske zgodbe, slišali izvirno razijansko narečje in dramatizirali nekatere pravljice, med katerimi jim je bila Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice najbolj pri srcu (mentorici Polona Kolenc, Kristina Gruden Reya). 
    Pri delavnici Rap glasbe so učenci brali in spoznavali besedila slovenskega rapa in se pogovarjali ter analizirali besedila tujih rap umetnikov. Spoznavali so, katere teme so za rap zanimive. Sestavili so svoje besedilo in ga izzvajali ob ritični spremljavi (mentorica: Marša Plohl Turk).
    Učenci 9. razredov so se ustvarjalno lotili različnih tem.     Tisti, ki so izbrali matematično delavnico, so najprej prebrali povzetek o matematični in astronomski pismenosti starih Egipčanov in Sumercev, nato pa se posvetili razvoju vse do Googla. Raziskovali so  Leonarda da Vincija in njegov zlati rez, premerili so in nato risali zlati pravokotnik in zlato spiralo (mentorja Mojca Žvokelj, Aleš Pustovrh). Na delavnici Spominjamo se holokavsta so učenci skozi odlomke iz treh različnih knjig spoznavali težke usode judovskih otrok v času druge svetovne vojne. Sledil je pogovor, v katerem smo razpravljali o prebranem in ugotavljali, kako lahko leposlovje služi kot močno orodje za razumevanje zgodovinskih dogodkov in razvijanje empatije. Svoja občutja so zapisali na papirnate krokuse, s katerimi so želeli počastiti spomin na otroke, ki so umrli v holokavstu (mentorica Sonja Bregar Mazzini).
    Laktozni laboratorij: zakaj nekateri ne marajo sladkega, je bil naslov delavnice, na kateri so učenci raziskovali, zakaj nekateri ne morejo prebavljati laktoze. Učenci so izvedli raziskovalno-eksperimentalno delo v vlogi farmacevta. Cilj je bil raziskovanje laktozne intolerance in razumevanje vloge encimov v prebavi. Učenci so spoznali grafični organizator – Frayerjev model (mentorica: Sandra Starešinič).
    Namesto rekreativnega odmora je avli šole potekala izmenjevalnica knjig. Zložene so bile po mizah in stolih, vsak učenec, ki je knjigo prinesel, si je eno tudi lahko izposodil. Učenci so prinesli veliko knjig, jih listali, prebirali in jih veliko tudi vzeli (mentorica Ksenija Pišljar).
    Učenke in učenci so z branjem raznovrstnih knjig z različnimi temami nadgradili svoje znanje in se podučili o nečem novem. Nekateri so poglabljali znanje že znanih tem. Branje res ne pozna meja. Bogati naš besedni zaklad in nas naredi bolj sočutne, saj prek branja lažje razumemo sebe in druge. Izkazalo se je, kot pravi George R. Martin, znani ameriški pisatelj in scenarist: Kdor bere, živi tisoč življenj, kdor ne, pa le eno samo.

     Kristina Gruden Reya

  • V spominu na 16. srečanje ostaja Blagoslov od zgoraj, ki je segel v vsa naša srca

    V spominu na 16. srečanje ostaja Blagoslov od zgoraj, ki je segel v vsa naša srca

    Prijateljice in prijatelji Jakobove poti iz Župnije Brezovica in iz Ljubljane ter okolice se od leta 2008 dalje vsako leto zadnjo nedeljo v januarju ob 12. uri zberemo na Brezovici, v župnijski cerkvi svetega Antona Puščavnika, v kateri vedno doživimo kaj novega in lepega. Kljub deževnemu popoldnevu se nas je zbralo na Brezovici več, kot bi kdorkoli napovedoval. To srečanje je tudi začetek 73. Sosedovega dne, ki nas spodbuja in povezuje do konca pomladi 2025.

    Na Brezovici so posebnost nenavadne, svetoletne jaslice, ki sta nam jih predstavila dekan g. Jožef Poje in duhovni pomočnik g. Gregor Gorenc. Sveta družina, središče katere je Jezus v jaslih, je postavljena na vrhu jaslic. Od tam izvira slap, ki se zliva v reko, v kateri plavajo ljudje proti toku. Reka predstavlja pot do Gospoda. Če želimo priti do njega, moramo zaplavati proti toku današnjega časa. Ne smemo se napajati z minljivimi, materialnimi stvarmi, ki nam jih ponuja današnji svet, ampak se moramo napajati v Kristusu, ki je izvir žive vode. Le v njem bomo našli resnično veselje, ki nam ga oznanja božični čas. Odločitve za Jezusa, nam prinašajo mnogo bremen. Simbol tega je križ, ki visi nad reko in je  znamenje Jezusovega trpljenja, vstajenja in odrešenja, s katerim nas vedno znova, vsak trenutek, kliče k spreobrnjenju. Ljudje, romarji upanja, ki plavamo v reki življenja pa predstavljamo upanje, s katerim je zaznamovano tudi sveto leto 2025. https://youtu.be/kM1ovFZJdoQ

    Po molitvi in Blagoslovu, smo se slikali pred cerkvijo in se odpravili peš po Ašičevi poti in Stanetovi poti na Vrhniko. Hodili smo tri ure, večinoma ob Tržaški in po trasi nekdanje vrhniške železniške proge ter se pogovarjali med seboj. Med potjo pa smo zmolili tudi rožni venec in se v molitvi spominjali vseh živih in rajnih dobrotnikov. Molili smo tudi za mir ter za zdravo pamet doma in po svetu.

    Zadnja leta doživljamo prijetno dobrodošlico pred Vrhniko, kjer nas postreže družina Poldeta Rusa. https://www.youtube.com/shorts/SGvZGloDCew

    Pred cerkvijo na Vrhniki so nas pričakale domačinke in domačini z vročim čajem, kuhanim vinom, ocvirkovko in pecivom. Romarkam in romarjem iz Borovnice, Brezovice, Horjula, Iga, Logatca, Ljubljane, Preserja, Podpeči, Rovt, Tomišlja, Zaplane, Žirov in iz drugih krajev so se pridružili še mnogi, ki so se pripeljali na Vrhniko s svojimi vozili, tako da po končanem srečanju ni ostal nihče brez prevoza nazaj.

    V uvodu nas je pozdravil domači dekan in duhovnik Mohor Rihtarič. Slovesno mašo pa je daroval arhidiakon g. Sebatjan Likar. V pridigi je predstavil zgodovino romanja in svoje romarske izkušnje, saj velikokrat roma na Brezje in tako še bolje razume romarske občuke, ki jih je delil z nami.  Pred leti pa je bil g. Sebastjan tudi že v Župniji Brezovica, kjer je na Gulču med drugim izpostavil tudi težave gluhonemih. https://www.youtube.com/watch?v=gJfZi5WgU2g  Pri sveti maši je pomagal domači kaplan g. Blažu Zorko in veliko število ministrantov.

    Ob izhodu pa smo prejeli tudi spominske podobice. Na Vrhniki pa se v tem času obnavlja in posodablja tudi sistem zvonov.

    Iskrena zahvala vsem dobrotnicam in dobrotnikom iz Župnije Vrhnika in še posebej vsem romarkam in romarjem, ki smo na katerikoli način, kljub mokremu, zimskemu vremenu, iz vseh strani priromali skupaj na Vrhniko. Nekateri pa so poromali peš tudi proti domu. Podobno kot se v kraju med seboj mnogi ne bi poznali, če se ne bi srečevali ob nedeljah, se zaradi tovrstnih romanj med seboj bolj poznamo tudi med kraji Ljubljanskega barja s hribovitim zaledjem. Taka srečanja pa so še bolj dragocena tudi zato, ker so tako že prejšnja stoletja romali in občudovali lepote sosednjih župnij, tudi naši predniki. Pred odhodom proti domu smo se na dvorišču še malo pogovorili ob domačih dobrotah in si ob slovesu zaželeli vse dobro v upanju, da bi se na Vrhniki spet srečali v januarju 2026!

    g. Sebastjan Likar: https://sebastjanove.rkc.si/  Vnanje Gorice, 27.1.2025.                                                       Drago Stanovnik ODPMD Brezovica 

  • Vpis v VVE pri OŠ Horjul

    Vpis v VVE pri OŠ Horjul

    Spoštovani starši, obveščamo vas, da poteka vpis otrok v VVE pri OŠ Horjul za šolsko leto 2025/26. Tisti starši, ki ste vlogo za to šolsko leto že oddali, vam nove vloge ni treba oddati.
    Rok za oddajo vlog je do ponedeljka, 31. marca 2025.
    Obrazec za prijavo otroka v VVE pri OŠ Horjul dobite na sedežu zavoda ali spletni strani VVE pri OŠ Horjul. Izpolnjeno vlogo pošljite na naslov OŠ Horjul – za VVE pri OŠ Horjul, Šolska ulica 44, 1354 Horjul.
    V primeru, da bo vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala komisija, predvidoma v mesecu aprilu. O sprejemu vašega otroka v vrtec boste pisno obveščeni.

  • Februar je že 34. leto mesec izboljšanja medsebojne kulture na vseh področjih

    Februar je že 34. leto mesec izboljšanja medsebojne kulture na vseh področjih

    V življenju so med nami vrednote in dobrine različno porazdeljene. Vsak ima nečesa preveč in pomanjkanje na kakem drugem področju. Pogosto je torej tako, da mnogi česa ne znamo prav ceniti, ker imamo v obilju in hrepenimo po tistem, česar nimamo. To je še ena priložnost za boljše medsebojno sodelovanje in izmenjave, v svojih soseščinah, na vseh  drugih področjih.

    Dnevi so vse daljši in prihajajoča pomlad obeta novo rast. Ob pogledu po naših naseljih, tudi v občinah Log Dragomer in Brezovica, opazimo spremembe na njivah in gredicah, ki bodo spet obdelane ali pa ne.  Da bi jih bilo kar največ obdelanih in bi se nas kar največ ukvarjalo tudi s samo oskrbo, tudi letos vabimo lastnike parcel in pa zainteresirane najemnike k sodelovanju, če se le da, kar v domačih zaselkih, da se med seboj »od ust do ust«, pogovorite in obdelate vsak svojo ali najeto gredico. 

    Če imate morda kos zemlje, ki ga ne nameravate obdelovati, ga ponudite sosedu, ki bi se rad preskusili na tem področju. Torej dobre izkušnje  akcij »Sememenjave« in »Zelemenjave« nadgradimo še z »Zemljemenjavo«.

    https://www.mojaobcina.si/log-dragomer/novice/majska-zelemenjava.html

    Lastna pridelava, spremljanje rasti in pobiranje pridelkov ima svoje prednosti, ker veš kaj ješ.

    Je pa res, da je poleg lepih trenutkov pri obdelovanju in pridelovanju, lahko tudi nekaj ovir, saj na pridelek vpliva vreme, škodljivci in še kaj, na kar moramo biti tudi pripravljeni in pravočasno ter primerno preprečevati njihov vpliv.

    Februarja je še čas za pobiranje smeti v naravi, saj ta še počiva in odvržene smeti še ne prekriva zelenje. Vabimo vas torej, da na sprehod vzamete tudi vrečko za smeti. Mladi in družine povezane v društvo mladih in družin, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki dovolite, da v vaše kontejnerje mimoidoči  lahko vržemo odpadke, ki jih ob poteh poberemo med sprehodom. Iskreno pa se zahvaljujemo tudi vsem sprehajalkam in sprehajalcem, ki na sprehod vzamemo s seboj vrečo za smeti in namesto cvetja, ki naslednji dan konča na smeteh, raje pobiramo smeti ter jih damo v domače kontejnerje, ali v kontejnerje ob cesti.

    To povabilo velja za celo leto. Pri urejanju naravnega okolja pa moramo res pohiteti, da poberemo smeti preden narava ozeleni!

    Zdrava pamet nam govori, da imamo čistilne akcije naravnega okolja takrat, ko narava počiva. Torej od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Po veljavni zakonodaji je to Od septembra do prvega marca!

    V naravo odvržene smeti s slika kulture tam živečih ljudi.

    Eno od gesel 71. Sosedovega dne: ZA NOTRANJI MIR IN ZDRAVO OKOLJE nam  pove, da je glavni namen sodelovanja pri samooskrbi in urejanju bivalnega okolja, priprava spontanih priložnosti za izboljšanje odnosov med vsemi sosedi.

    Dobre odnose z vsemi sosedi na vseh nivojih pa iz srca želimo tudi vam, saj je to najpomembnejši korak v bolj varno prihodnost za vse.

    Zaključujem z Romanovim venčkom na Prešenov dan: https://youtu.be/6dv_H2Ji7eI

    Vnanje Gorice, 11.2.2024

    Drago Stanovnik ODPMD Brezovica