Kategorija: Sosed sosedu

  • Obisk NUK-a v Ljubljani

    Obisk NUK-a v Ljubljani

    Mladi knjižničarji 4. in 5. razredov OŠ Polhov Gradec so v okviru knjižničarskega krožka skupaj s knjižničarko obiskali NUK v Ljubljani. Obisk smo izpeljali v sredo, 15. 1. 2025. Do tja smo se peljali z avtobusom in prehodili del poti čez Kongresni trg, ki je bil še vedno praznično okrašen.
    Pred največjo slovensko knjižnico nas je pričakala vodička Nina in nam predstavila stavbo, ki jo je zasnoval naš najbolj znan arhitekt, Jože Plečnik. Učenci so v oknih hitro prepoznali oblike odprtih knjig. Izvedeli smo, da so kamni v fasadi stavbe še iz rimskih časov, da je pred vhodom upodobljen obraz Matije Čopa, pomembnega knjižničarja in Prešernovega prijatelja. Težka vrata ponazarjajo težko delo, ki ga moramo vložiti na poti do znanja. Učenci so jih z lahkoto odprli, saj so radovedni in vedoželjni mladi z zanimanjem in spoštovanjem do knjig.
    Na velikih marmornatih stopnicah smo si ogledali preddverje, lesen strop, vhod v čitalnico, v katero pa nismo smeli, saj so se študentje zbrano učili za izpite. Vodička nas je spustila v razstavno dvorano, kjer je bila še na ogled razstava Hranimo misli že 250 let. Tu smo si ogledali nekaj primerov zanimivega gradiva, ki ga hranijo v NUK-u. Pridružila se nam je še bibliotekarka Helena, ki nam je opisala svoje delo in posebnosti narodne in univerzitetne knjižnice. Če primerjamo NUK s šolsko knjižnico, se nam zazdi, da to sploh ni knjižnica, saj si v NUK-u ne moremo sami izbirati knjig, se sprehajati med policami, saj jih skrbno hranijo v posebnih prostorih.
    Obisk smo zaključili tako, da smo se vpisali in podpisali v knjigo vtisov. Mogoče bomo čez mnogo let kot raziskovalci našli ta zapis iz šolskih dni, saj bodo knjigo zagotovo varno shranili.

    Nika Rožnik, knjižničarka na OŠ Polhov Gradec in učenci knjižničarskega krožka

  • Tudi letos smo vsako nedeljo vsi vabljeni na Log

    Tudi letos smo vsako nedeljo vsi vabljeni na Log

    Čeprav letošnji pust ni imel napornega dela z odganjanjem zime, je vsako leto marsikje deležen velike pozornosti. To je tudi logično, saj je sestavni del tradicije naših prednikov. V spomin je dodano slovo od pusta:  https://youtu.be/FX2HlytGXb8

    Po pustu pa je nastopil, še večje pozornosti vreden, 40 dnevni post, katerega glavni namen je, da z novo pomladjo vsi postanemo boljši ljudje. Na to pa lahko vsak največ vpliva sam pri sebi in po zgledu čistilnih akcij, uredi svoje odnose z vsemi drugimi, s katerimi se v življenju srečujemo. Prav to pomembno vpliva  tudi na kvaliteto bivanja v vsaki širši, lokalni skupnosti.

    Da je zapisano res potrjujejo tudi družine iz Loga, ki so pred leti postavile vsaka svoj križ na poti med križem pri Tržaški cesti, do cerkve Svetega Janeza Krstnika na vrhu griča.

    Vsako postajo je postavila in zanjo skrbi druga družina. Tako so nam s skupnimi močmi postavili križev pot, ki se vzpenja, podobno, kot tudi napori v našem življenju. Križev pot poteka tudi mimo pokoplališča, kjer se lako v mislih in v hvaležnosti sreča s svojimi bližnjimi, ki so že v večnosti in se konča v cerkvi z litanijami in s pesminjo.

    Ob poti nazaj v dolino pa je tudi vedno glih prav časa, se med seboj bolje spoznamo in si izmenjamo spodbudne ideje, predloge in rešitve za teden, ki je pred vsemi nami.

    Tudi letos, na prvo postno nedeljo se nas je nabralo preko 50 iz Loga in sosednjih naselij. Nekateri so prišli kar peš od doma, saj je iz Vnanjih Goric do Loga hoje za eno uro. V lepem vremenu je to ravno prav za nedeljski popolanski sprehod, ki nam ponuja tudi priložnosti za medsebojni pogovor in druženje.

    Letos se je nam pridružil tudi naš duhovni pomočnik g. Gregor Gorenc. To nedeljo smo poslušali Križev pot, posvečen našim družinam.  http://zupnija-tomaj.rkc.si/wp-content/uploads/druz%CC%8Cinski-kriz%CC%8Cev-pot-nadrah.pdf

    Prejšnji petek pa je bil posvečen našim odnosom: https://www.iskreni.net/krizev-pot-skozi-nase-odnose/

    Zato vas tudi vabimo, da skupaj ohranimo to lepo navado naših prednikov in jo izkoristimo tudi za srečanje družin tako, da se vsako nedeljo ob 15. uri dobimo na pakirišču pri Merkatorju na Logu. Vsak petek pa je križev pot po sveti maši, ki je ob 19. uri, v farni cerkvi na Brezovici.

    Dodajam še misli nedelje, 9.3.2025: https://youtu.be/saunWm7G7qw

    in povabila: https://youtu.be/XjJfQPNknuU

     ter iskreno zahvalo dobrotniku iz Loga, ki je obnovil vrata zakristije pri cerkvi na Logu.

    Vnanje Gorice, 10.03.2025

    Drago sTanovnik 051 344 688 za ODPMD Brezovica

  • Osma obletnica Vedno poskočnih

    Osma obletnica Vedno poskočnih

    4. marca 2017 smo štiri upokojenke in dva upokojenca na igrišču v Dragomerju začeli z vadbo, saj smo si rekli, da nikoli ne bomo med nepokretnimi. Skupina je hitro rastla. Pregledali smo kup znanih primerov vadbe in terapij ter pol ure vadbe priredili pogojem v športnem parku in smiselnemu vrstnemu redu: ogreti, raztegniti, razmigati in nazadnje obremenjevati vse sklepe ter mišice.                                     
    Čez pol leta smo imeli že dodatno opremo, zaključno pesem, skupino na Logu, od navdušenega župana dobili majice z napisom »Vesno poskočni«, s katerimi smo tudi nastopili na Šport fejstu …
    Kmalu smo postali občina, kjer se cca 2% prebivalcev vsak dan posveča gibanju starejših, odpravljanju vzrokov za zdravstvene težave in prenašanju izkušenj. Razne druge državne zveze in instituti se lahko pohvalijo le s cca. 0,25 % udeležbe na podobnih dejavnostih …
    Mnogi od vedno poskočnih vedo, da starejši rabimo druženje in gibanje. Vedo, da je treba delati na odpravljanju težav in potreb po zdravilih. Vedo tudi, kako se v enem mesecu odpravi uporabo bergel ali kalcita v ramenu, kovid pozitivnost v štirih dneh, težave v križu v treh dneh, potrebo po zamenjavi kolena zaradi stika »kost na kost« pa v treh letih. 
    Upam, da se nam bodo pridružilo več moških, ker smo zdaj v manjšini in bomo datum odhoda med nepokretne še dolgo prestavljali na kasneje.

    Ciril Krašovec

  • Avtocestni priključek na primorski avtocesti A1 na Lukovici se je preimenoval v »Dragomer – Lukovica« – zadnji klic na pomoč.

    Avtocestni priključek na primorski avtocesti A1 na Lukovici se je preimenoval v »Dragomer – Lukovica« – zadnji klic na pomoč.

    Spoštovani!
    1. V februarju 2025 smo na Lukovici pridobili novi nadvoz čez primorsko avtocesto A1. Vse pohvale zelo pridnim delavcem skozi celotno obdobje gradnje (od julija 2023 dalje).
    2. Dne 19. in 25. februarja 2025 sta bila “dva ta vesela dneva”. Del Lukovice je namreč dobil protihrupno ograjo ob avtocesti. Na to protihrupno ograjo smo čakali že od leta 2012.
    3. V zvezi s preimenovanjem avtocestnega priključka so mi v preteklosti podali že več odgovorov. Poimenovanje je bilo usklajeno z Ministrstvom za infrastrukturo in Občino Log-Dragomer. DARS-ova uveljavljena splošna praksa je, da se priključki poimenujejo po večjih naseljih. Tak način poimenovanja sledi logiki vodenja prometa od večjih krajev proti manjšim, zaradi dobre orientacije v prostoru. Najbrž še niste slišali, da je s pomočjo sodobne tehnologije in uporabe množičnih načrtovalnikov poti ter GPS naprav mogoče pot načrtovati do najmanjše podrobnosti. Krajani manjših naselij smo potemtakem manj vredni in manjši kraji nikoli ne moremo priti v ospredje ter nikoli ne moremo biti prepoznavni.
    Samo naselje Dragomer sploh ne meji na avtocesto. Tudi sedež Občine Log-Dragomer ni v Dragomerju, ampak je na Logu. Z imenovanjem priključka »samo« v Dragomer, bo ponovno izbrisan naš kraj Lukovica. Lukovica je star slovenski kraj (1431). Grad Lukovec je omenil tudi Janez Vajkard Valvasor v Slava Vojvodini Kranjske (1689).
    4. Lukovica je res v manjšini, ampak je bila pa dovolj dobra za to, da so uničili kvalitetna barjanska zemljišča za potrebe gradnje avtocestnega priključka. Dovolj dobra je bila tudi, da je na Lukovici zgrajena čistilna naprava, ki je najpomembnejši investicijski projekt občine: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice – 3. sklop.
    5. Kot večna optimistka mislim, da je vendarle še možnost, da se avtocestni priključek na primorski avtocesti A1 preimenuje v edino pravilno ime, in sicer: Dragomer-Lukovica.
    6. Ime Dragomer–Lukovica imamo že v imenovanjih: Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer–Lukovica; Športno društvo Dragomer-Lukovica; Društvo upokojencev Dragomer-Lukovica; avtobusni postaji Dragomer-Lukovica itd.
    7. Gradnja avtocestnega priključka na Lukovici je v zaključni fazi. Po dokončanju gradnje bo potrebno pridobiti uporabno dovoljenje. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo izdalo uporabno dovoljenje za avtocestni priključek Dragomer-Lukovica.
    8. Upajmo, da bo vsaj na usmerjevalni tabli zapisana Lukovica … (Brezovica, Lukovica, Dragomer, Vnanje Gorice, Log). Mimogrede, ne mi napisati Lukovica pri Brezovici, zato ker za Brezovico tudi ni napisano »Brezovica pri Ljubljani« in za Log tudi ni napisa »Log pri Brezovici«.
    9. Seveda so tudi pozitivne stvari avtocestnega priključka, ki je strateškega pomena:
    – izboljšana prometna varnost (pločniki, javna razsvetljava, semafor, označbe, table);
    – ureditev potokov,
    – umirjanje hitrosti pod 90 km na uro na regionalni cesti skozi Lukovico,
    – protihrupna ograja,
    – večja kvaliteta bivanja in višja vrednost nepremičnin.

    P. S.: Se vidimo na otvoritvi enega od največjih projektov v lepi Sloveniji. Predstavniki DARS-a in državniki nas boste spoznali po tem, da bomo nosili majico z napisom: “Lukovica = Barcelona” oziroma “Lukovica =nesojeno ime diamanta”.
    S spoštovanjem,
    Maja Zorc, Lukovica

  • Čajanka DU Log

    Čajanka DU Log

    Naša prva čajanka v tem letu se je zgodila v mesecu kulture, katerega posebej  obeležuje Slovenski kulturni praznik 8. februarja. Zaradi občinske proslave,  posvečene temu prazniku, smo naše srečanje izvedli teden dni kasneje, v sredo 12. februarja 2025, ko se je vabilu odzvalo 17 članov. 
    Času primerno je bila tudi naša čajanka kulturno obarvana. Obiskala nas je večini že znana, »kamišibajka« Tomi Zaletel. Gre za japonsko umetniško obliko pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru, ki pritegne občinstvo k uživanju ob upodobitvah in najrazličnejših zgodbah. Tokrat nam je Tomi predstavila hudomušni zgodbi Frana Milčinskega: »Turki v Butalah« in »Butalski zajec«. Ob »butalščinah« smo se vsi prisotni zabavali, razvila se je tudi debata o pripravi vsebin in ilustracij za izvedbo predstave. Omeniti moram, da je Tomi na tem področju že prava  umetnica. Naši zvedavosti je sledila zgodbica »Lisička se nauči pisati«, za katere interpretacijo in ilustracije je na festivalu kamišibajkarjev Slovenije prejela zlato priznanje. Zahvaljujemo se Tomi za njen obisk, vsekakor jo bomo še povabili medse, saj je tovrstno gledališče še kako zanimivo, ne le za otroke, tudi za nas. 
    S tem se naš kulturni del še ni zaključil. Tokratno srečanje je poudarilo pomen kulture v vsakdanjem življenju, ki nas navdihuje, združuje in povezuje. Kultura živi med nami in v nas ter se izraža skozi besede, glasbo, pesmi, ples. V prepričanju, da so tudi med našimi člani skriti talenti, sem jih povabila, da srečanju dodajo svoj prispevek. Njihov odziv je potrdil moja pričakovanja, saj se je kar nekaj prisotnih odzvalo … 
    Sonja K. nam je prebrala resnično zgodbo »Največja preizkušnja«, katere avtorica je njena prijateljica Marinka iz Kopra. Pretresljiva zgodba s srečnim koncem se nas je dotaknila in nam vsem dala misliti. 
    Tudi Andrej J. je zrecitiral pesmico, ki mu je ostala v spominu od najzgodnejšega otroštva: »Drejček-Nejček, mali mož« (Tone Pavček), in še pesem avtorice Marte Gorup iz njene zbirke pesmi »Imela bi rada sonce« z naslovom »Kam kaj dam«. Prisluhnili smo tudi pesmi Mateja Bora »Šel je popotnik skozi atomski vek« in njegovi avtorski pesmi »Starega ptiča tožba«. 
    Svoj recital nam je kar na pamet postregel tudi Andrej K. z delom Prešernovega »Sonetnega venca« in pesmijo Karla Destovnika Kajuha »Kje si, mati?« 
    Helena K. nam je prebrala Prešernovo pesem »Od železne ceste«, zapela pa nam je tudi pesem, ki izvira iz časa NOB. Avtor je neznan, naučila pa se je je od svoje mame, ki je bila v tistem času v begunskem centru Vetrinj pri Celovcu, kjer so prepevali domoljubno pesem »Kje je mesto Ljubljana?«. 
    Kot običajno se je druženje nadaljevalo ob čaju, kozarčku rujnega in prigrizkih ter sladicah, ki so jih prinesle tokratne udeleženke. Vsem hvala, da ste pripomogli k še enemu prijetnemu druženju. Dobrodošli na naslednji čajanki v marcu!

    Za DU Log: Damijana T.

  • Občni zbor DU Dobrova

    Občni zbor DU Dobrova

    Občni zbor smo začeli z glasbenim pozdravom. Po glasbeni točki učencev Glasbene šole Emil Adamič nam je Tjaša Jerman strokovno predstavila zdravstvene presejalne programe  NIJZ. V nadaljevanju smo posvetil  minuto tišine v spomin na preminule v letu 2024 in 2025. Sledila je izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, overovitelja zapisnika, verifikacijske volilne komisije. 

    Predsednik delovnega predsedstva Vinko Kuder je poskrbel, da je občni zbor potekal skladno s pravili in z dnevnim redom in da smo pozorno prisluhnili poročilu o delu in našim načrtom za leto 2025. Soglasno smo sprejeli vsa poročila in načrte. In temu je sledil pozdravni nagovor našega župana Jureta Dolinarja, ki nam je v besedi in sliki prikazal aktivnosti naše občine v preteklem letu in načrte za letošnje  leto.  Ob zaključku smo si ogledali zanimiv video o popoplavni sanaciji v Blagajevi deželi. 
    Župan nas je povabil k aktivni udeležbi pri pripravi participativnega proračuna občine za leto 2025 in se društvu zahvalil za aktivno delovanje in za našo skrb za sočloveka. 
    Natančno nam je odgovoril na naša vprašanja v zvez z razvojem občine in ob zaključku občnega zbora se nam je pridružil na klepetu ob okusni hrani, ki so jo pripravili Pr’ Prek. 
    Pred zaključkom so nas pozdravili: ravnateljica Sonja Bregar Manzzini, predsedniki sosednjih društev in še posebej predsednik KS Dobrova Marjan Pograjc, ki nas je povabil k skupnemu projektu ureditve prostorov za KS. Prostori v “Zeleni dolini” bodo že poleti namenjeni za aktivnosti vseh generacij v luč simbioze, v pritličju pa bo knjižnica. 
    Po zaključku Občnega zbora je sledilo družabno srečanje s pogostitvijo. Na  koncu  smo se posladkali z odličnimi krofi Don Don Tvojih 5 minut in nazdravili z izvirsko vodo in sadnim sokom, kot se spodobi za šolski prostor. S cvičkom iz Gadove peči pa bomo nazdravili v zelenem okolju Pograjskega doma na majskem pikniku.

    DU Dobrova

  • Bi dali v najem svojo ali najeli gredo, vrt ali njivo?

    Bi dali v najem svojo ali najeli gredo, vrt ali njivo?

    Dnevi so vse daljši in prihajajoča pomlad obeta novo rast. Tudi v občinah Log Dragomer in Brezovica, bomo ponekod spet opazili, iz najrazličnejših vzrokov, neobdelane grede, vrtove in njive.   Da bi bilo kar največ obdelanih in bi se nas kar največ ukvarjalo s samooskrbo, vabimo lastnike parcel in zainteresirane najemnike k sodelovanju – zemljemenjavi. Še najbolje, da se to pogovorite med sosedi znotraj domačega zaselka tako, da bo lahko vsak poskrbel za  svojo ali najeto gredico, vrt ali njivo. 

    Če imate morda kos zemlje, ki ga ne nameravate obdelovati, ga čim prej ponudite sosedu, ki bi se rad preskusili na tem področju.

    Lastna pridelava, spremljanje rasti in pobiranje pridelkov ima svoje prednosti, ker veš kaj ješ. Je pa tudi stik s Stvarstvom.

    Ob lepih trenutkih pri obdelovanju in pridelovanju pa je lahko tudi nekaj ovir, saj na pridelek vpliva vreme, škodljivci in še kaj, na kar moramo biti tudi pripravljeni in pravočasno ter primerno preprečevati njihov vpliv.

    Februarja je še čas za pobiranje smeti v naravi, saj ta še počiva in odvržene smeti še ne prekriva zelenje. To povabilo velja za celo leto podobno, kot tudi povabilo k pomiritvi medsebojnih nesporazumov. To pa moramo res pohiteti, saj narava hitro ozeleni, mi pa tudi ne vemo, kdaj se nam izteče čas…

    Mladi in družine povezane v društvo mladih in družin, se iskreno zahvaljujemo vsem sprehajalkam in sprehajalcem, ki na sprehod vzamemo s seboj vrečo za smeti in namesto cvetja, ki naslednji dan konča na smeteh, raje pobiramo smeti ter jih damo v domače kontejnerje, ali v kontejnerje ob cesti. Prav tako se iskreno zahvaljujemo vsem, ki dovolite, da v vaše kontejnerje mimoidoči  lahko vržemo odpadke, ki jih poberemo ob poteh.

    Zdrava pamet nam govori, da imamo čistilne akcije naravnega okolja takrat, ko narava počiva. Torej od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Po veljavni lovskli zakonodaji je to od septembra do prvega marca!

    V naravo odvržene smeti s slika kulture tam živečih ljudi.

    Eno od gesel 73. Sosedovega dne: ZA NOTRANJI MIR IN ZDRAVO OKOLJE nam  pove, da je glavni namen sodelovanja pri samooskrbi in urejanju bivalnega okolja, priprava spontanih priložnosti za izboljšanje odnosov med vsemi sosedi.

    Dobre odnose z vsemi sosedi na vseh nivojih pa iz srca želimo tudi vam, saj je to najpomembnejši korak v bolj varno prihodnost za vse.

     

    Vnanje Gorice, 21.2.2025

     

    Drago Stanovnik, 051 344 688, za ODPMD Brezovica

  • Prejeli smo: Kaznovani po ukazu?

    Prejeli smo: Kaznovani po ukazu?

    Različni mediji poročajo o nepravnomočni obsodbi štirih policistov na pogojne zaporne kazni zaradi prekoračitve pooblastil pri varovanju protestov proti Janševi vladi pred tremi leti. Da naj bi prekoračili pooblastila z uporabo vodnega topa in solzilca –  povezano z nevestnim delom v službi. Vsakdo, ki pozna ustroj policijskega aparata ve, da se ne zgodi ničesar brez neposrednega ukaza nadrejenih. Zato menim, da je obsodba unikum v slovenski pravosodni praksi. Pa poglejmo, kaj se je dogajalo prve dni naše domovine po prvih demokratičnih volitvah. Ker poznam Vrhniko, se bom držal Vrhnike. 
    Petnajstega maja 1990 je bil izdan ukaz o razorožitvi slovenske Teritorialne obrambe. Vrhniški komandant TO je ukaz o predaji orožja prejel 16/5-1990 ob 9.00 uri. Ukazano mu je bilo, da s predajo prične s 17/5  in zaključi dne 18/5-1990 do 14. ure kar pomeni, da je imel 24 ura časa za razmišljanje: “Kaj pomeni prevoz orožja last TO, v hrambo pod nadzor JLA?” Prevoz se izvaja v največji tajnosti je bilo ukazano, če pa že komu pove mora o tem voditi strogo evidenco. Komandant TO verjetno naloge ni zaupal niti soprogi ko je zvečer legel k počitku, kaj šele stricu, ki je bil generalpolkovnik JLAv pokoju, ki bi mu »razorožitev« TO verjetno, vsaj mislim, odsvetovala.
    17/5 in 18/5-1990  je pridno in vestno s sodelavci iz štaba, 18 ton in pol orožja, ki so ga kupili vrhniški delavci IUV, Kovinarske, Fenolita, odpeljal v Ljubljano v Roje, kjer je bilo skladišče JLA. Komandant vrhniške TO je s tem razorožil lastno vojsko. Do danes, ga še ni nihče poklical na odgovornost, niti koga drugega. Tu ne gre samo za oslabitev obrambne moči TO, ampak gre tudi za odtujitev materialnih sredstev, ki niso bila last JLA, ampak vrhniških podjetij, ki so jih kupila. Po končani oddaji orožja 18/5-90 zvečer so  se fantje od napornega dela ofrišali, se preobleki in odšli na poslovilno zabavo kolega na Dolenjsko, tako v publikaciji »Dolg domovini«. Komandant s sodelavci so namreč samo izvajal ukaze nadrejenih, svoje pameti pa niso uporabili. Teritorialci Slovenjskih konjic so se na primer »razorožitvi« odločno uprli (glej priloženi dokument).
    Pa se vrnimo nazaj k kaznovanim policistom, ki niso imeli  24 ur časa za  odločanje, kakšen ukrep bodo uporabili zoper množico, treba se je bilo odločiti takoj. Da, tukaj se dogajajo napake, samo ne take narave, da je v končni fazi kaznovan policist na pogojno zaporno kazen, nadrejenim se ni zgodilo nič, demonstrantom pa se prekršek oprosti in mandatno kazen vrne. Kje to vidiš? 
    Tukaj se mi poraja vprašanje, so bili policisti kaznovani po ukazu politike, da sem neposreden, če je tako se bo politiki vrnilo kot bumerang.
    Da napišem še epilog. Če Vrhniški komandant TO  ne bi predal vsega orožja sem prepričan, da do vojne oziroma izpada tankovskega bataljona največje tankovske brigade v Jugoslaviji brigade na Brnik, ne bi prišlo in bi se mogoče danes  pogovarjali o konfederalni Jugoslaviji. JLA je Sloveniji povzročila v 10 dnevni vojni veliko gorja, pa od pripadnikov JLA  ni bil nihče kaznovan, izvajali so samo ukaze … mrtvi na Brniku, Trzinu, hudo ranjeni na Vrhniki itd, da ne govorim o materialni škodi. Res smo pravna država …

    Vid Drašček


     

  • Pokazatelj notranje kulture je tudi stanje okolja

    Pokazatelj notranje kulture je tudi stanje okolja

    ZADNJO JANUARSKO NEDELJO  smo se, po zgledu naših prednikov, srečali na Vrhniki pri Svetem Pavlu, ki je vsem nam zgled, kako moramo delovati v korist skupnosti. To je tudi začetek pripav na 73. Sosedov dan. https://www.mojaobcina.si/log-dragomer/novice/prostovoljstvo/v-spominu-na-16-srecanje-ostaja-blagoslov-od-zgoraj-ki-je-segel-v-vsa-nasa-srca.html

    V ZAČETKU FEBRUARJA smo v vseh župnijah obeležili Svečnico, Blažev žegen  in marsikje tudi Prešernov dan. Na Brezovici na primer, so nam Prešernove pesmi so predstavili Alenka Klemenc, Roman Logar in Miha Rus. https://youtu.be/nStAMvu1e_I.

    Ob tem pa je žalostno to, da je navkljub napredku na vseh področjih, v »mavričnem« izobraževalnem programu še vedno prepovedana kulturna in vera naših prednikov znotraj lokalne skupnosti. Lahko pa si še naprej pomagamo sami in jo predstavimo podobno, kot smo na 72. Sosedov dan predstavili kulturno in naravno dediščino cerkve Svete Trojice.

    https://zrsvn-varstvonarave.si/blog/2024/09/06/metopirji-mednarodna-nocnetopirjev-in-primer-dobre-prakse-v-vnanjih-goricah-in-na-gradu-podcetrtek/

    Podobno pomembna, kot pa je tudi zgodovina vsake rodbine. https://www.mojaobcina.si/log-dragomer/novice/pogled-na-delo-nasih-prednikov–kovastvo-v-zupniji-brezovica-1-del.html  Ob tem se iskreno zahvaljujem odgovornim v Občini Log Dragomer za posluh in možnost, da so te teme naše kulture lahko objavljene tudi na portalu. Ob tem se iskreno zahvaljujemo tudi vsem zaslužnim za res kvalitetno obnovo kulturne iz tehnične mizarske dediščine, novih hrastovih stopnic v zvoniku, pri Svetem Lovrencu v Dragomerju, ki jih nam je naredil mizarski mojster g. Janez Kogovšek, iz Velike Ligojne, s svojo ekipo.

    Lovski dovoljuje poseganje v naravo samo še do konca februarja, zato vas prosimo, da vzamemo na sprehod vrečko in že sedaj in sproti poberamo v naravo odvržene smeti ter jih odložimo v kontejnerje. Čistile akcije pa so bile potrebne takrat, ko še ni bilo organiziranega pobiranja in odvoza smeti.

    IZBOLJŠAJMO MEDSOSEDDSKE ODNOSE in gradimo pravo demokracijo od spodaj nazgor. Idealno bi bilo, da bi bili vsi ljudje v vsakem zaselku med seboj povezani, kot uigrana športna ekipa. Zato je dobro nadgrajevati našo mrežo družin.  To je kot avto! Nič nam ne koristi, če ga ne vzdržujemo in uporabljamo. Da je mreža dobra pa potrjujejo tudi naše gasilke in gasilci, ki so tudi vstopili vanjo.

    PRIHAJA POMLAD in z njo tudi post in Velika Noč. To pa je res najboljši čas za čistilne akcije na področju naših medsebojnih odnosov. Res je, da lahko vsak spreminja le na sebe in, da ne smemo nikoli nikomur škodovati. Vendar pa smo vedno dolžni drug drugemu pomagati, da se odpravi čim več slabosti. Mnoge se vlečejo že iz preteklosti in smo se najne že navadili, kot na nujno zlo. Velika zmaga je že majhen korak na bolje!

    Vse lepo pozdravljamo z željo, da nam prebujajoča nova pomlad, daje moči za novo rast in delo v skupno dobro.

    Svečnica https://youtu.be/bG9zNOIyMf0

    9.2.https://youtu.be/b8XJDRS6T9E in  https://youtu.be/0wOq7EXXiM4

     

    Vnanje Gorice, 11.2. 2025

    Drago Stanovnik, 051 344 688 za ODPMD Brezovica

     

  • O umetni inteligenci

    O umetni inteligenci

    Občina Log-Dragomer je v sodelovanju z Evropsko unijo in Ministrstvom za digitalno preobrazbo organizirala brezplačno spletno izobraževanje na temo umetne inteligence, ki  omogoča vsakemu posamezniku, da se poglobi v enega izmed najbolj vročih tehnoloških področij današnjega časa. Izobraževanje je bilo namenjeno razumevanju delovanja umetne inteligence ter njene široke uporabe v vsakdanjem življenju.

    Kaj je umetna inteligenca? 
    To je veja računalništva, ki se ukvarja z razvojem sistemov, sposobnih opravljati naloge, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco. Z napredkom tehnologije so sistemi umetne inteligence postali vse bolj sposobni izvajati naloge, ki izboljšujejo naše življenje kot na primer: v industriji, zdravstvu, izobraževanju in celo v vsakodnevnih aplikacijah. Seveda pa moramo posamezne trditve tudi sami preveriti kot na primer: pravna vprašanja – preveriti zakonodajo, vprašanja s področja zdravstv – posvetovati se z zdravnikom …

    Umetna inteligenca v vsakdanjem življenju 
    Umetna inteligenca ni le nekaj, kar se uporablja v znanstvenofantastičnih filmih ali v velikih podjetjih, ampak v mnogih primerih našega vsakdana. Algoritmi AI omogočajo personalizirane priporočilne sisteme na različnih platformah (Netflix, YouTube …), napovedujejo vremenske razmere, pomagajo pri iskanju najhitrejše poti v prometu (s pomočjo aplikacij kot je Google Maps) in tako izboljšujejo uporabniške izkušnje v številnih drugih spletnih storitvah.

    Umetna inteligenca (AI) nas spremlja na številnih področjih: 

    –          Pametni telefoni: AI je ključna sestavina mnogih aplikacij na naših telefonih od vizualnih sistemov do naprednih fotoaparatov, ki z AI tehnologijo izboljšujejo kakovost fotografij, prepoznavajo obraze in sceno ter priporočajo nastavitve.

    –          Zdravje in medicina: AI pomaga pri diagnosticiranju bolezni in spremljanju zdravja. Pametne ure uporabljajo AI za spremljanje srčnega utripa, nivoja kisika v krvi, spremljanje pritiska in nas celo obveščajo o morebitnih težavah z zdravjem.

    –          Trgovina in nakupovanje: AI uporabljajo spletne trgovine za priporočanje izdelkov na podlagi beleženja predhodnih nakupov in iskanj.

    –          Prevoz in mobilnost:  AI podpira razvoj samovozečih avtomobilov, ki bodo v prihodnosti predvsem spremenili naš način prevoza.

    –          Domači pomočniki: AI uporabljajo pametni zvočniki za prepoznavanje ukazov pri upravljanju domačih pametnih naprav (luči, ogrevanje, varnostne kamere …).

    –          Finančne storitve: AI se uporablja tudi v bančništvu in financah,  kjer pomaga pri prepoznavanju prevar, priporočanju naložb, analizi porabe in celo pri optimizaciji osebnih financ.

    Kako lahko umetno inteligenco uporabimo?
    Umetno inteligenco lahko uporabimo na različne načine: od preprostih aplikacij, ki nam olajšajo vsakdanje naloge, do bolj kompleksnih sistemov, ki podpirajo poslovne odločitve. Na spletnih predavanjih smo udeleženci spoznali, kako lahko z osnovami AI izboljšamo svojo produktivnost in tudi kako bolje razumeti ter uporabiti napredne tehnologije. To izobraževanje je ponudilo edinstveno priložnost vsem, ki želimo bolje razumeti delovanje umetne inteligence in njeno uporabo v praksi.

    Zahvala organizatorjem in predavatelju:
    Hvala Občini Log-Dragomer, Evropski uniji in Ministrstvu za digitalno preobrazbo za podporo ter organizacijo tega izobraževalnega programa. Prav tako se zahvaljujem predavatelju, ki nam je na jasen in dostopen način predstavil ključne značilnosti umetne inteligence ter njeno uporabnost v vsakdanjem življenju. Takšni projekti so ključni za širjenje znanja in omogočajo posameznikom, da se pripravimo na izzive ter priložnosti v prihodnosti.

    Milena Benet Zorko