Kaj imamo mi? Srce!
Kaj imamo še? Pogum!
Kdo smo mi? Slovenci!
Ena, dva, Slovenija!
Brez zgornjega motivacijskega gesla niso začeli nobene tekme na kvalifikacijah, ki so se odvijale konec letošnjega januarja v Latisani. Ob skandiranju dvajsetih fantov in njihovih treh trenerjev, objetih v krog, je vibrirala vsa dvorana. In vibrirala je, ko je mlada slovenska moška floorball reprezentanca U-19, med katerimi so bili tudi štirje Borovničani: v vlogi napadalcev Rok Španger in Jaka Volk ter v vlogi obrambnih igralcev Ahac Petrič in Timon Stanovnik, pet dni zapored bÍla tekmovalne bitke z misijo: biti prvi oziroma drugi na turnirju in se s tem uvrstiti na svetovno prvenstvo v Zürichu.
Vprašanje: nam bo uspelo ali nam ne bo uspelo? je ostalo v zraku vse do konca – odločala je zadnja tekma turnirja. Slovenija je sicer nastop začela z zmago 7:4 – proti po vseh pričakovanjih favorizirani, a na koncu turnirja globoko razočarani Avstriji, naslednji dan pa izgubila proti Nizozemski s 4:2. Vstopnici naproti so svojo pot nadaljevali z zmago nad Veliko Britanijo z 9:2, proti Ukrajini pa po dramatičnem preobratu iztržili remi (6:6). Še pred zadnjo tekmo z Italijo so si naši fantje drugo mesto na lestvici delili s presenetljivo odlično Ukrajino. Italijo je bilo treba premagati za dva gola razlike oziroma za tri, če ne bi dosegli vsaj devetih zadetkov. Vse do zadnje minute napeta tekma – med katero je na parketu grmelo od gladiatorskega boja naših fantov, na tribuni pa od bučne podpore slovenskih navijačev – je tako zaradi razlike v golih naprej popeljala Slovenijo.
Slovenija je izmed vseh reprezentanc zatresla mrežo največkrat – skupno 33-krat. Od tega 7-krat Jaka Volk, ki od lanskega septembra intenzivno trenira floorball na Švedskem; še en Borovničan, Rok Španger, pa je na koncu stopil na piedestal najboljšega slovenskega igralca celotnega turnirja.
Naša reprezentanca je bila v povprečju najmlajša med vsemi, v njej je namreč kar devet fantov, starih komaj šestnajst let in še celo manj. Premagala je reprezentance, ki imajo profesionalen trenerski kader, medtem ko naš – sicer izkušen in strokoven – deluje na prostovoljni bazi. Bila je boljša od reprezentanc, ki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi in si zato lahko na tovrstnih turnirjih privoščijo celotno nadstropje hotela: najamejo konferenčno sobo za analizo tekem; s seboj pripeljejo športnikom ustrezno hrano … Naši fantje pa so bili zato opremljeni z ekipnim duhom, vrednim posnemanja in veliko, gorečo željo. Na te odločilne dejavnike je vseskozi polagala velike upe tudi naša odlična trenerska ekipa: Tilen Vehovec (ki je še dan pred odhodom na kvalifikacije v Italijo sedel med strokovnim kadrom slovenske rokometne reprezentance na SP v Zagrebu), Jan Blažič in Roland Brajič.
Četverica Borovničanov ostaja zvesta floorballu neprekinjeno od svojega šestega leta. Več kot 12 let uspešno krmarijo med napornimi treningi in tekmami ter šolskimi obveznostmi – v zadnjih letih na zahtevnih gimnazijah. Temu športu so predani s srcem in dušo, čeprav vedo, da (žal) vsaj pri nas še zdaleč ni deležen takšne pozornosti, kot sta jo na primer nogomet in košarka. Povsem drugače je seveda v državi, kjer se je ta šport modernega časa razvil – na Švedskem, kjer ga od 10 milijona prebivalcev igra okoli pol milijona, pa tudi na Finskem, Češkem in v Švici. Mednarodno floorball zvezo (International Floorball Federation – IFF) trenutno sestavlja 75 držav. Slovenija je vanjo vstopila leta 2001, ko je bilo organizirano tudi prvo svetovno prvenstvo U-19. Naša država bo letos na njem udeleženka četrtič zapored, čim več žogic pa bo poskusila usmeriti v golmanska vrata Estonije, Avstralije in Španije. Za fante lahko navijate med 29. 4. in 4. 5. 2025 kar iz domačega kavča, preko aplikacije mednarodne floorball zveze: https://floorball.sport/media/iff-events-mobile-app/ Za konec še VELIKA HVALA Občini Borovnica in TVD Partizanu – Borovnica za podporo našim fantom pred odhodom na kvalifikacije. Zahvala še četici vseh lokalnih trenerjev, ki so Ahacu, Jaki, Roku in Timonu pomagali oblikovati 12-letno športno pot; pa seveda tudi starejšim generacijam floorballistov, ki so »tamale« sprejeli medse ter jim delili svoje izkušnje, jih vozili s seboj na treninge, tekme, na nočne prigrizke ter jim bili velik vzor!
Kar bi si v domačem okolju želeli, je seveda primerna telovadnica, da se vsaj na treninge ne bi bilo treba voziti v oddaljene kraje, kot so Dobrova ali celo Kranjska Gora. A ker nas je floorball naučil skromnosti in realnosti, bi si za začetek želeli podporo lokalne osnovne šole pri lobiranju novih generacij, da bi ta šport – ki ga v Borovnici že nekaj časa igra staro in mlado, fantje in dekleta – živel še naprej. Ne gre zgolj za aktivno gibanje, ki ga je v teh časih vse manj, gre tudi za druženje in povezovanje lokalne skupnosti.
Čeprav fantje zastopajo Slovenijo in na dresih nosijo državni grb, si morajo kot reprezentanca sami priskrbeti finančna sredstva, s katerimi poravnajo stroške udeležbe na tekmovanjih svetovnega formata. Na tem mestu torej še povabilo vsem lokalnim podjetjem k finančni podpori – donaciji reprezentance!
Karmen Stanovnik
