V soboto, 22. marca, smo člani Mažoretne in twirling skupine Horjul v športni dvorani pripravili tradicionalno spomladansko prireditev Pozdrav pomladi. Letošnja je bila v znamenju enakonočja, ki je bilo sicer v četrtek, 20. marca, dan kasneje pa je bil tudi prvi pomladni dan. Med prireditvijo smo »obiskali« različne konce sveta in spoznali, kako tam obeležujejo ta zanimiv pojav. V Angliji in Mehiki potekajo prireditve, na Japonskem je temu namenjen državni praznik, v Bolgariji in na Češkem pa ohranjajo staroslovanske tradicije. Na parketu so se predstavile vse skupine MTS Horjul: Čebelice, Cicibanke, Marjetice, kadetinje in juniorke. Obiskovalci so vsako skupino nagradili tudi z aplavzom. Kot gostje so se nam pridružili tudi otroci iz VVE Horjul, ki so popestrili večer s svojimi prisrčnimi nastopi. Za zadnjo točko pa so trenutne vaditeljice skupin oblekle svoje stare uniforme in tako poskrbele za presenečenje ter odličen zaključek večera. MTS Horjul se ob tej priliki zahvaljuje Občini Horjul in Prosvetnemu društvu Horjul za podporo. Hvala tudi VVE Horjul za vsakoletno sodelovanje na prireditvi. Navsezadnje pa hvala vam, dragi obiskovalci, da ste si vzeli čas in prišli na letošnji Pozdrav pomladi. Upamo, da ste uživali v naši družbi – mi zagotovo smo! Nur Živa Kranjec Foto MTS Horjul
S sobotnim porazom proti ekipi Grosuplja se Vrhničani poslavljajo od letošnjega tekmovanja v 2. SKL. Kljub doseženemu cilju (uvrstitev v zaključne boje za napredovanje v 1. SKL) pa ostaja grenak priokus ob izgubljeni priložnosti za 3. tekmo četrtfinala pred domačo publiko. Vrhničani so imeli napad za zmago, a so se (kljub izpolnjenemu bonusu osebnih napak domačih) odločili za met za tri točke, ki pa ni našel poti skozi obroč… Kljub vsemu, lahko celotno sezono ocenimo kot uspešno, zlasti ob vedenju, da so drugi del tekmovanja zaznamovale poškodbe ključnih igralcev.
Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem sponzorjem, ki nam omogočajo tekmovanje na tako visoki ravni. Njihova imena so krasila domačo dvorano skozi celotno sezono, slika in zvok pa sta z bila vsakič poslana na svetovni splet, saj je Košarkarska zveza Slovenije vse tekme prenašala v neposrednem prenosu. Upamo, da z nami ostanete tudi v prihodnje!
Ob koncu pa gre velika zahvala še našim zvestim navijačem. Braz vas si ne znamo predstavljati pravega vzdušja na tekmah! Z nakupom vstopnic, navijaških rekvizitov ali napitkov nam izdatno pomagate pri kritju visokih stroškov, ki nastajajo ob tekmovanju vseh starostnih selekcij (prek 150 igralcev!). Prav zaradi vaše predanosti nam je najbolj žal, da vam nismo mogli ponuditi še kakšne košarkarske poslastice. Hvala za vse in verjamemo, da se bomo v še večjem številu videli tudi v prihodnji sezoni!
Polhograjci, kot je bolj ljubkovalno ime za nam bližnje Polhograjsko hribovje, nudijo široko izbiro različnih pohodniških poti in ciljev. Tretji torek v marcu smo Sončki krenili na turo, ki smo jo pred 15 leti že prehodili, le v obratni smeri. Začetek našega pohoda je bila vas Topol, ki nas je pozdravila v mrzlem, a s soncem obsijanem jutru.
Na Topolu smo šli mimo cerkve sv. Katarine, prve na poti
Iz toplega avtobusa smo se pogumno podali po cesti kar strmo v breg, tako da je bilo sveže jutro kmalu pozabljeno. Tudi vzhodni veter, ki nas je spremljal takoj, ko smo prišli izza zavetja hiš, ni bil preveč moteč, saj smo bili ustrezno opremljeni s kapami in rokavicami, na kar nas je vodnica Sonja v povabilu na pohod še posebej opozorila.
Bleščeče jutro je bilo mrzlo in vetrovno, a nas to ni motilo
Ko se je v našem vidnem polju pokazala cerkev sv. Jakoba, ki je bila naša najvišja točka na pohodu, nas je do nje ločila pot preko manjšega slemena. Z njega se nam je na severu odprl pogled na zasnežene Kamniško-Savinjske Alpe ter Menino planino. Še bolj bogatih razgledov pa smo bili deležni pri sami cekvi, ki omogoča 360 stopinj pogledov: videli smo ne le že omenjene KSA, temveč tudi cel greben Karavank.
Sveže zasnežene gore Kamniško-Savinjske Alpe
Bolj zahodno se je kazal Blegoš, za njim so se slutile Julijske Alpe, a so jih večinoma zakrivale bližnje vzpetine in grebeni Polhograjskega hribovja, od Osolnika do Grmade in s snežnim poprhom oblečenega Tošča. V daljavi se je med slednjima dalo videti Koreno nad Horjulom in pa našo Ulovko, še bolj zadaj pa Javornik in vrhove v Trnovskem gozdu. In če je oko nadaljevalo po krožnici, je videlo Nanos, Snežnik, še naprej Krim in na vzhodu Posavsko hribovje. Neverjetni razgledi, ki so vabili: »Pridite še k nam!«
Tretja cerkev na našem pohodu, Sv. Florjan na Tehovcu
S Sv. Jakoba smo se po strmi stezi spustili do zaselka Tehovec s cerkvijo sv. Florijana, nato po asfaltni cesti nadaljevali do Studenčic, od tam pa se skozi gozd spustili v Presko pri Medvodah, kjer smo zaključili našo pot.
Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,
GPS zapis: Srečko Kenk
Pred tako panoramo smo se z veseljem postavili Tatjani pred fotoaparat
Sv. Jakob stoji na lepo oblikovanem griču
Nanj vodi strma steza, možen je tudi daljši vzpon po kolovozu
Tudi na severni strani Sv. Jakoba je bilo malo snežnega poprha
Zanimiva kmečka arhitektura iz leta 1842
Pod vasjo Studenčice smo preko travnikov stopili v gozd
KK Zapravljivček se bo tudi letos z veseljem udeležil ČISTILNE AKCIJE OBČINE HORJUL, ki bo v soboto, 5. aprila. Del ekipe se bo sicer udeležil kolesarskih priprav v Poreču med 4. in 6. aprilom. V načrtu je kolesarjenje po obali Istre. Sledijo kolesarsko obarvani izleti, in sicer Ogled etape Giro di Italia v Gorici, ki bo 24. maja. Teden dni kasneje, 31. maja, sledi udeležba na dirki Junaki vinogradov. Gre za kultni rekreativni kolesarski maraton s startom v Ljubljani in ciljem v Goriških brdih. Tudi letos se bodo odpravili v Dolomite, in sicer med 12. in 14. junijem v vasi Arabba, kjer udeležence čaka kolesarjenje po znamenitih prelazih Passo Pordoi, Sella, Gardena, Giau, Compalongo, Fedaia in Falzarego. Sodelovali bodo tudi na Maratonu Franja 15. junija in na Argonavtskem maratonu, ki bo 22. junija. Kolesarsko obarvan junij bodo sklenili z udeležbo na Medvedovi rundi. Gre za kolesarjenje v krajih po Barju, skozi Ig, Bloke s piknikom in zaključkom na Rakitni. Sredi julija, natančneje 11. in 12. julija, bodo odpeljali 360 km po najdaljši diagonali v Sloveniji od Hodoša do Pirana. Kar 150 km dolg izlet Horjul – Sromlje bodo odpeljali 9. avgusta. Gre za izlet v Sromlje – vasico v Bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu v zaledju Brežic in Krškega.
Eden od vrhuncev bo seveda tradicionalna Dirka na Koreno, ki bo letos izpeljana 31. avgusta. Dirka na Koreno in Otroški kronometer je Zapravljivčkov krovni dogodek.
V načrtu imajo še skupinski izlet v Savudrijo 6. septembra in tradicionalni zaključek s kronometrom in piknikom za člane, ki bo letos v nedeljo, 21. septembra.
Februarski tekmovalni utrip mlajših in članskih ekip
A začnimo najprej pri naših najmlajših, ki so bili prav tako uspešni na tekmah, ki so se jih udeležili. Februar je bil za mlajše selekcije razmeroma miren, saj je bil edini igralni dan 6. februarja v RCU Lukovica. Naši fantje do 16 let so skozi tekmovalni dan stopnjevali tempo igre. Prvo tekmo proti ekipi iz Dolenjskih Toplic so žal izgubili, a so nato strnili vrste, pokazali pravo igro in slavili na naslednjih dveh tekmah proti domači ekipi Prevoj in ekipi iz Karlovca. Prvenstvo U16 je letos izjemno izenačeno, kar dokazuje tudi lestvica, kjer prve tri ekipe ločijo le dve točki. To pomeni, da se ekipe borijo za vsako točko, saj je razplet prvenstva še povsem odprt. Do zaključka nas loči še en mesec, zadnji tekmovalni dan pa bo na sporedu 12. aprila 2025 v Dolenjskih Toplicah. Ekipi do 9 let in ekipa do 13 let sta bili v februarju prav tako na delu le enkrat, saj je sledila krajša pavza zaradi zimskih počitnic. V mlajših prvenstvih lahko spremljamo zanimive in dinamične obračune, predvsem pa veliko zabave in smeha, kar je ključno za razvoj mladih igralcev. V času zimskih počitnic je potekal tudi prvi reprezentančni zbor igralcev do 17 let, na katerega so bili povabljeni tudi nekateri naši igralci iz ekipe U16. Namen zbora je izbrati prave igralce, ki bodo v poletnih mesecih zastopali Slovenijo na Evropskem prvenstvu v Italiji. Upamo in si želimo, da bo del reprezentance zasedalo čim več naših igralcev – držimo pesti za njih!
Napeto v članski konkurenci Trener Tim Fink o rednem delu v katerem mlajša članska ekipa navdušuje: ” V članski kategoriji postaja vse bolj zanimivo in napeto. Do konca rednega dela ekipe loči le še ena tekma, nato pa se v aprilu začne končnica, kjer bo štel vsak dvoboj. Naša prva ekipa bo redni del končala na drugem mestu, medtem ko so se mladi Dinamiti prav tako uvrstili v končnico. Na žalost pa to ni uspelo izkušenim TNT-jevcem, ki bodo morali na novo priložnost počakati do prihodnje sezone.” Kdo bo igral proti komu, še ni znano, jasno pa je, da v tej fazi sezone ni več taktiziranja – vsaka zmaga bo ključna. V horjulskem inline hokej klubu vas vabijo, da jih spodbijate tudi v živo na tekmah: ”Dragi navijači, vaša podpora je neprecenljiva! Vljudno vas vabimo na tribune Športnega parka Horjul, kjer nas lahko podprete in nam pomagate do zmage. Za točen razpored in ure tekem obiščite naša socialna omrežja (Facebook in Instagram). Hvala vam in se vidimo na tribuni!
Če ste samo za kratek sprehod, bo morda dovolj že obisk učne poti v okolici šole po Julkini poti ali do novega igrišča pri športnem parku. Za izlete v naravo pa je tu nekaj predlogov.
Cerkev svetega Kancijana in izvir osvežilne vode Ko govorimo o Vrzdencu seveda ne moremo mimo Cankarjeve matere, ki je bila rojena na Vrzdencu. Vsako leto na dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, poteka tradicionalni pohod, ki se začne pred poslovilno vežico, kjer tudi stoji kip Cankarjeve matere. Seveda je ta pot, ki vodi prek Žažarja, zelo lepa celo leto in ne samo pozimi. Gre za 14 kilometrov dolg pohod s ciljem na Vrhniki. Enako izhodišče lahko uberete tudi za sprehod proti Samotorici. Gozdna cesta skrita v gostem gozdu nudi dobro senco tudi v vročih poletnih mesecih. Sicer pa je cerkev sv. Kancijana, ki stoji nad Vrzdencem pod obronki gozda, za poznavalce pravi biser zaradi svojih poslikav. Cerkev izhaja iz 13. stoletja in je spomeniško zaščitena. A to še ni vse, če pogled od cerkve usmerimo naravnost dol proti vasi in malo v desno, na drugi strani vrzdenške doline pridemo do izvira čiste vode. Izpod hriba teče izvir ”Deklevšk”, ki ne presahne in se izliva v potok Šujica. Po ljudskem izročilu so si te vode zaželeli ljudje, ki so se poslavljali s tega sveta, saj je voda zelo osvežilna, imela pa naj bi celo zdravilne moči.
Gradišče nad Žažarjem Če ste razpoloženi za prijeten in ne pretirano zahteven sprehod v klanec, se lahko odpravite na Gradišče nad Žažarjem. To je razgledni vrh, visok 547 metrov na morjem, do katerega vodijo gozdne poti. Na vrhu so lepo negovani travniki. Njegovo prepoznavnost mu daje velik leseni križ. Na vrhu hriba se nam odpre lep pogled na okoliško hribovje in doline vse do Ljubljane. Ob lepem vremenu pa razgled seže vse do Alp.
Koreno nad Horjulom – Horjulska Šmarna gora Korena je 729 m visok hrib, ki se nahaja severno od Horjula. Z vrha, kjer stoji lepo obnovljena cerkev sv. Mohorja in Fortunata, se razprostira lep razgled na Polhograjske Dolomite in Ljubljansko kotlino. Na vrhu je tudi razgledna plošča. Ko pridete po poti skozi gozd na glavno cesto pod vrhom, pa najdete tudi vpisno skrinjico z žigom in knjigo. Če nadaljujete pot naprej na vrh do cerkve, se vam odpre lep razgled na večji del hribovja osrednje in zahodne Slovenije, lahko pa se odločite in sprehodite po nezahtevni poti v smeri Samotorice na Kožljek. Na Koreno se sicer lahko podate peš po označenih poteh, za katere skrbi planinsko društvo, lahko pa se povzpnete s kolesom po asfaltni cesti na vrh. Vaše vzpone bodo pridno šteli člani KK Zapravljivček in vam celo podelili priznanje, če boste redno zahajali na Koreno.
Kožljek nad Samotorico in nad meglo v dolini V letnih časih, ko se megla zadržuje po kotlinah, je Kožljek, hrib, ki leži na 788 metrih, hitro dostopna in nezahtevna rešitev za kratek izlet. Na Vrh, ki se nahaja zahodno od Korene, točneje nad vasjo Samotorica, lahko dostopate tako iz Vrzdenca kot iz Horjula. Kožljek je tudi najvišji vrh v občini Horjul. Z vrha, na katerem se nahaja nekaj klopi, se nam odpre lep razgled na Polhograjsko hribovje in del Kamniško Savinjskih Alp, na druge strani razgled ovira gozd. Vrh ima vpisno skrinjico z vpisno knjigo ter žigom.
Malo zgodovine in lep sprehod Med vasema Podolnica in Zaklanec se na prisojni strani dviga dolomitski Grič na višini 426 metrov, kjer stoji cerkev sv. Urha. Ta idilična podoba je narisana tudi v grbu Občine Horjul. Znamenitost cerkvice, ki je bila prvič omenjena leta 1526, je ohranjeno srednjeveško obzidje s stolpoma nekdanjega protiturškega obrambnega tabora. Cerkvica z obzidjem je vpisana v seznam kulturne dediščine Republike Slovenije. Nekoč je bila cerkev utrjena, zid okoli cerkve je bil višji in kar štirje stolpiči so služili vaščanom za shrambo in obrambo pred Turki. Obstajajo domneve, da je bilo pri cerkvi prazgodovinsko naselje. Predvsem pa so zanimive zgodbe ljudskega izročila. Takole pravijo: ”Nekega dne je Turek jedel pod Kajžarjem v Podolnici. Kar nekdo ustreli in izbije Turku žlico iz rok. Prestrašen skoči Turek na noge in zbeži iz strahu pred svetnikom. Drugič so hoteli Turki prihajati na vrh Zaklanškega griča. Kar se začne zemlja udirati pod kopiti in konji niso mogli več naprej. Ko vprašajo, kako daleč seže moč tega svetnika, jim ljudje pokažejo po dolini naprej. Turki potem v tem kraju niso več ropali in požigali.” Ko so nazadnje obnavljali cerkveno streho na sv. Urhu, je Podolničan obrnil lončenega petelina proti Podolnici, rekoč: “Do sedaj je gledal proti Zaklancu, sedaj naj pa še nekaj časa gleda proti Podolnici.” Kmalu zatem je v nevihti udarila strela in petelinu odbila glavo. Tudi o tem je govora, kam so obrnjeni svetniki v cerkvi ali proti Podolnici ali proti Zaklancu.
Besedilo in foto: Peter Kavčič
Razgled z vrha Kožljeka.
Tabla v Horjulu z označenimi izletnimi točkami in znamenitostmi.
Medgeneracijsko središče v Horjulu vabi na kratek sprehod.
Križ na Koreni.
Izvir ”Deklevšk” na Vrzdencu
Kolesarka – idealna za kretke sprehode in kolesarske izlete.
18-letna Taja Košir je mlada smučarska skakalka, ki je v zadnjih letih pokazala kar nekaj potenciala. Prvi nastop v svetovnem pokalu ni nikoli enostaven, saj tekmovalci nastopajo proti najboljšim skakalcem na svetu. Čeprav ji v kvalifikacijah ni uspelo, se je kljub temu odlično odrezala, saj je pokazala svojo pripravljenost in sposobnost obvladovanja pritiska. Nastop je bil pomemben korak naprej na njeni športni poti in priložnost, da se pomeri z najboljšimi. Domači navijači so jo podprli z velikim navdušenjem. Skoke je sicer začela trenirati pri devetih letih, še pred tem pa jih je rada gledala po televiziji, saj so ji bili zelo všeč. Večkrat si je ogledala skoke na Ljubnem, njeno trdo delo, vztrajnost in strast do skokov pa jo je pripeljalo do tega, da zdaj tudi sama skače na skakalnici. Treningi so po njenih besedah zelo raznoliki, saj mora človek imeti dobro razvito ravnotežje, moč in gibljivost, obenem pa mora vse to uporabiti na skakalnici. Trikrat na teden imajo skakalni trening v Planici, dvakrat pa kondicijski trening v Mostecu v Ljubljani. Njen največji uspeh to sezono je bilo šesto mesto na celinskem pokalu v Falunu na Švedskem in tretje ter četrto mesto v Alpskem pokalu v Liberecu na Češkem. Za tekmovanje na Ljubnem pa je bila zelo vesela, da je dobila mesto v ekipi. “Saj je tu vedno prav posebno vzdušje pred domačimi navijači,” še pove nadobudna športnica Taja Košir.
Grega Čepon je po končanem dogodku z navdušenjem postregel z nekaj dejstvi letošnjega dogodka: ”Naši ŠIHT-ovci so postavili nove mejnike in rekorde, ki bodo izziv za naslednje izvedbe, in sicer: Največje število udeležencev do sedaj, saj je bilo kar 132 vpisanih, neuradno pa vsaj 150 sodelujočih. Zabeležili smo rekordno število moških tekaških vzponov. Ivi Hrastovec je dosegel 13 vzponov. Rekordno je bilo tudi pri število ženskih tekaških vzponov. Laura Markelc Primec je zabeležila kar 10 vzponov. No, prav nič manj uspešni niso bili kolesarji. Anže Hočevar je osvojil kar 15 vzponov na vrh s kolesom. Izenačili so tudi najboljši dosežek v kombinaciji: Blaž Končan se je na Koreno povzpel 6x peš in 6x s kolesom in torej osvojil skupno 12 vzponov.” Predsednik KK Zapravljivček se je zahvalil vsem udeležencem, vsem ki so pomagali pri realizaciji Šiht na Koreno 2025, 8 ur pohodov, teka in kolesarjenja na Koreno. Nenazadnje gre zahvala tudi Gasilski enoti Koreno – PGD Horjul za gostoljubje, prostor in celotno gostinsko ponudbo. Podelili so tudi medalje najbolj vztrajnim pohodnikom v sezoni 2024/2025. V letošnji sezoni je med 1. oktobrom 2024 in 28. februarjem 2025 vsaj 100 vpisov v pohodniško knjigo na Koreni zabeležilo 9 pohodnikov, od tega sta maksimum, torej 151 vzponov (vsak dan v tem obdobju!) zabeležila Franci Končan in Tina Malavašič. Čestitke obema! Ker je dogodek potekal na pustno nedeljo, 2. marca, so podelili še nagrade najboljšim maskam. Med njimi so to bili horjulski fantje iz serije Ja chef!, hribovska družina v zasedbi Kekec, Brincelj, Bedanec in Pehta, Mateja Trček in zmagovalec ”polž” Simon Rožnik. Ker je dogodek vedno dobrodelen, so tokrat zbrana sredstva namenili za gasilce na Koreni in nakup gasilskih oblek. Po pokritju stroškov dogodka je za ta namen ostalo 1.500 evrov. Gasilci so bili seveda zelo hvaležni za donacijo in zadovoljni, kot tudi udeleženci dogodka, kar pa se vidi tudi po fotografijah!
V mesecu marcu je na Vrhniki pričel delovati nov klub borilnih veščin – Fight Club Vrhnika. Vrhničanom in tistim iz bližnje okolice ponujamo vrhunske treninge boksa in kickboksa, na katerih pa ne manjka smeha in dobre volje. Treninge vodita strokovno usposobljena trenerja z dolgoletnimi izkušnjami v borilnih športih. Luka Mejač je trener boksa z mednarodno licenco – IBA 1 Star coach. V preteklosti je bil uspešen tekmovalec in dolgoletni slovenski boksarski reprezentant. Treninge kickboksa vodi Robert Stražišar – učitelj športne vzgoje, licenciran trener in nekdanji reprezentant kickboks disciplin. Treninge trenutno izvajamo dvakrat tedensko, vt.i. »Garderobnem objektu« (Tržaška cesta 9b) in sicer vsak ponedeljek ob 16.45-17.45 in vsak četrtek ob 19.00-20.00.Zaradi velikega navdušenja Vrhničanov nad športom in predvsem nad borilnimi športi, se pa dogovarjamo tudi za dodatne termine, da bi lahko ti plemeniti veščini – boks in kickboks, približali kar največ občanom in občankam. V svoje vrste vabimo nove člane. Dobrodošli ste vsi, tako popolni začetniki kot prekaljeni borci; tako mladi, kot tudi tisti malo manj mladi. Torej če te vsaj malo zanimajo borilni športi, bi se z njimi rad spoznal ali pa svoje znanje nadgradil, nas kontaktiraj in se oglasi na treningu! Za dodatne informacije nam piši na fightclubvrhnika@gmail.com ali pokliči 040-288-413 (Luka).
Miha Marolt iz VDC Vrhnika je dosegel odlične rezultate na Svetovnih zimskih igrah Specialne olimpijade.
Torino v Italiji je od 8. do 15. marca 2025 gostil 12. svetovne zimske igre Specialne olimpijade.
Gre za največji športni dogodek za športnike z motnjami v duševnem razvoju, ki je letos združil kar 1500 tekmovalcev iz 100 držav. Ti so se pomerili v osmih različnih športnih disciplinah, pri čemer pa igre niso bile le tekmovanje, temveč tudi simbol vključevanja in enakopravnosti. Slogan letošnjih iger »The Future is Here – Prihodnost je tukaj«, poudarja vizijo oblikovanja bolj vključujoče družbe, kjer ima vsak posameznik priložnost za uspeh in priznanje.
Na tekmovanju je blestel tudi naš Miha Marolt iz Korena nad Horjulom, ki se je uspešno kvalificiral za tekmovanje v krpljanju. Njegov nastop je bil izjemen – v zelo močni konkurenci je osvojil bronasto medaljo na 400-metrski razdalji, na 200 metrih pa je dosegel peto mesto. Še večji uspeh je dosegel s svojo ekipo v štafetnem teku na 400 metrov, kjer so si priborili srebrno medaljo. To je velik dosežek tako za našega Miha kot za celotno reprezentanco, ki je ponosno zastopala barve naše države. Kot pravi Miha: »Super je bilo, konkurenca ni bila prehuda. To je bil samo začetek, začetek novih uspehov in dosežkov.«
Svetovne igre Specialne olimpijade pa niso zgolj priložnost za osvojitev medalj. Gre za dogodek, ki ustvarja nova doživetja, omogoča sklepanje prijateljstev in ponuja spomine za vse življenje. So zgodbe o pogumu, vztrajnosti in povezovanju, ki spreminjajo svet na bolje. Ponosni smo na vse, ki so sodelovali na teh igrah in upamo, da bo njihova pot še naprej polna uspehov in nepozabnih trenutkov.
