Kategorija: Zdravje

Zdravje prebivalcev je temelj vsake uspešne skupnosti. Občina Dobrova – Polhov Gradec se tudi v letu 2025 vključuje v nacionalni projekt »Zdravje v občini«, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Namen pobude je občinam omogočiti vpogled v ključne kazalnike zdravja in jih spodbuditi k sprejemanju učinkovitih ukrepov za boljše zdravje prebivalcev.
Analiza zdravstvenega stanja v občini kaže nekaj spodbudnih rezultatov. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je v povprečju trajala 15,4 dni na leto, kar je precej pod slovenskim povprečjem, ki znaša 19 dni. Prav tako je manjši delež občanov, ki jemljejo zdravila za povišan krvni tlak ali sladkorno bolezen, kar nakazuje na razmeroma ugodno zdravstveno sliko. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi in zlomov kolka je nižja od državnega povprečja, kar je spodbuden kazalnik za srčno-žilno zdravje in zdravje starejših. Precepljenost otrok proti ključnim boleznim (DTP-Hib-IPV-hepB) je prav tako visoka, kar pomeni dobro zaščito pred nalezljivimi boleznimi. 
Obenem pa analiza razkriva tudi nekatera področja, ki zahtevajo dodatno pozornost. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je v občini višja kot v preostalem delu države, kar kliče po okrepljenih ukrepih na področju duševnega zdravja. Poleg tega izstopa tudi višji delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji, kar nakazuje na potrebo po večji ozaveščenosti in preventivnih akcijah v prometu. Delež otrok s prekomerno telesno težo presega regijsko povprečje, kar pomeni, da je potrebna dodatna promocija zdravega življenjskega sloga že v najzgodnejših letih.
Občina izkazuje visoko stopnjo odzivnosti v presejalnih programih za raka debelega črevesa (Program Svit), raka materničnega vratu (Program Zora) in raka dojk (Program Dora), kar pomeni, da se prebivalci zavedajo pomena zgodnjega odkrivanja bolezni. To je ključno za boljše izide zdravljenja in zmanjšanje umrljivosti zaradi rakavih obolenj.

Posebna pozornost je v letošnjem poročilu namenjena tudi vplivu podnebnih sprememb na zdravje. Občina Dobrova – Polhov Gradec leži na območju omiljenega celinskega podnebja, za katerega napovedi kažejo, da bo ranljivost zaradi podnebnih sprememb v prihodnosti naraščala. Starejše prebivalstvo, socialno-ekonomski dejavniki in zdravstveno stanje bodo ključni elementi, ki bodo določali stopnjo tveganja. Povečana pogostost vročinskih valov, ekstremnih vremenskih pojavov in širjenje nalezljivih bolezni bodo zahtevali prilagoditve tudi v lokalnih zdravstvenih in socialnih politikah. 
Priporočeni ukrepi za prihodnost vključujejo razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja, ustrezno urbanistično načrtovanje javnih površin z več zelenih površin in senčenjem, izboljšanje dostopnosti do varnih in hladnih prostorov med vročinskimi valovi, ter povečanje promocije aktivnega transporta in zdravega načina življenja. Pomembno bo tudi preprečevanje širjenja bolezni, ki jih prenašajo komarji in klopi, ter krepitev sosedske povezanosti in pomoči na domu, zlasti za starejše in druge ranljive skupine. 
Občina Dobrova – Polhov Gradec ima veliko potenciala za izboljšanje zdravja prebivalcev, pri čemer bo ključno povezovanje različnih lokalnih deležnikov – od zdravstvenih ustanov do izobraževalnih in socialnih služb. Le z usklajenim in dolgoročnim pristopom bo mogoče zagotoviti, da bo zdravje prebivalcev tudi v prihodnosti ostalo v središču razvojnih prizadevanj.

M. D.

»Hčere že štiri mesece ni bilo,« potoži mož. Žena odgovori: »Kaj pa govoriš, saj je bila včeraj tu.« Tako se velikokrat odvija pogovor med možem in ženo, ko se mednju vrinejo znaki demence oziroma motnje spomina.
Demenca je bolezen, ki ne izbira žrtev in lahko doleti vsakega izmed nas. Tudi v naši skupnosti so med nami osebe z demenco; nekatere poznamo, saj begajo po ulicah, še več jih je doma za štirimi zidovi in z njimi svojci, ki se jim je zaradi tega povsem spremenilo življenje. Demenca pride počasi, neopazno in mine lahko kar nekaj časa, preden si priznamo, da je z našim partnerjem, očetom ali mamo nekaj hudo narobe. Da se je povsem spremenilo njegovo ali njeno obnašanje, razpoloženje; da se človek zapira vase, da so se pojavile težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil, da oseba ponavlja ena in ista vprašanja. Zato je zgodnje odkrivanje bolezni najboljše zagotovilo za čim daljše ohranjanje samostojnosti.
Petega marca 2025 sta bila med nami ponovno: prof. dr. Zvezdan Pirtošek, vodilni slovenski nevrolog, strokovnjak za demenco ter druge nevrodegenerativne bolezni in dr. Vida Drame Orožim, nevropsihiatrinja, sodelavka Spominčice-Alzheimer Slovenija. Veseli smo ju bili. Čeprav že veliko vemo o demenci, sta nam tudi tokrat postregla z zanimivimi in koristnimi informacijami.
Prof. dr. Vida Orožim Drame, zaljubljenka v čudežno delovanje možganov, nam je razlagala o antropološkem razvoju možganov v povezavi z demenco. Pri tem je izpostavila, da so možgani dosegli vrhunec razvoja, umetna inteligenca jih želi prehiteti, vendar ji to, po njenem prepričanju, še dolgo ne bo uspelo. V prazgodovini so naši možgani tehtali pol kilograma, danes so težki v povprečju kilogram in pol. Najprej smo razvili tako imenovane plazilske možgane, kjer je bilo v ospredju preživetje; za temi sesalske možgane s poudarkom na čustvih, na limbičnem sistemu in nazadnje še racionalne možgane z razumom v ospredju. Pri teh kar 85 odstotkov sestave zavzema možganska skorja. V naših možganih se nahaja najfinejša nevronska mreža, vse celice so med seboj povezane in si pomagajo. Zanimivo je prehranjevanje nevronov. Nevron se preprosto uleže na krvno kapilaro in si izmenjata hranilne snovi. Nevroni z izrastki so različnih oblik: v malih možganih na primer najbolj spominjajo na obliko morskih alg. V možganih vlada super red, vse poti so enosmerne, kar zagotavlja večjo pretočnost. Tudi velika mesta imajo iz enakega razloga enosmerni promet. Kako in kdaj pa se možgani čistijo? V spanju se odprejo vsi kanali v možganih, priteče limfa in spere možgane. Ob očiščenih možganih se zbudimo spočiti in sveži. Zato je še kako važno razviti dobre spalne navade.
Možgani se ob naši nedejavnosti polenijo, določeni predeli preprosto propadejo. Zato dr. Orožimova vedno znova poudarja: »Učite se novih stvari, ker vsaka dejavnost, ki jo začneš na novo, aktivira naše možgane.« Za konec je popestrila srečanje s prikazom preproste vaje – prepletanja prstov: sredinec damo čez kazalec, približamo v dotik palec in prstanec in ob tem migamo z mezincem – vsaj 30 sekund večkrat na dan. Ob tem delajo vsi možgani!
Prof. Pirtošek je na kratko povzel razlike med tako imenovano frontalno-čelno demenco in Alzheimerjevo demenco. Čelni reženj možganov, tako imenovano tretje oko, je odgovorno za to, da svoje življenje obvladujemo, da smo empatični. Pri frontalni demenci se človek vedenjsko spremeni, pogosta je hiperseksualnost in s tem nasilnost. Žena pogosto izreče trditev: »To ni več isti človek.« Zanimivo je, da so se te osebe na obisku pri zdravniku sposobne kontrolirati, biti šarmantne, hudomušne. Šele pogovor žene in zdravnika odkrije žalostno resnico. Tedaj zdravnik svetuje, da se žena poveže z otroki, če gre na primer za nasilje, da skupaj pripravijo plan B.
Pri Alzheimerjevi demenci so v ospredju težave s spominom. Prof. Pirtošek nas je spomnil, da je za naš spomin najodgovornejši hipokampus (ime je dobil zaradi oblike, ki spominja na morskega konjička). Nahaja se na zadnji strani možganov, za ušesom. Tu so shranjeni vsi naši spomini: na poroko, na rojstvo otroka, na prvo ljubezen.
Ko pride do poškodb, do sprememb v skorji možganov, le-te ne poškodujejo starejših, bolj oddaljenih spominov, temveč vplivajo na novejši spomin. Človek se spomni pomembnih mejnikov iz svojega otroštva, iz mladosti, veliko slabši pa je spomin na nedavne dogodke. Mož se pritožuje, da hčerke že dolgo ni bilo na obisk; žena mu odgovarja, da je bila doma včeraj. Hkrati se človek začne izgubljati v prostoru. Pride na Prešernov trg z namenom, da bo šel v lekarno, pa se nenadoma ne more spomniti, kje pravzaprav je in zakaj. Epizodični spomin in težave z orientacijo sta najpogosteje prva opozorilna znaka za Alzheimerjevo demenco.
V nadaljevanju smo se seznanili z novim, težko pričakovanim zdravilom za demenco. Novo zdravilo (lecanemab) je v nas vzbudilo upanje, a je namenjeno le zdravljenju zgodnje faze Alzheimerjeve demence. Zdravilo deluje na način, da izpira amiloidne plake, to so škodljive beljakovine v možganih. Spiranje le-teh potem, ko je bolezen prisotna že dlje časa, pomeni zgolj spiranje pogorišča in nima nobenega smisla. Zdravilo ima, kot vsako drugo, stranske učinke, in sicer v 10 odstotkih pride lahko do mikro krvavitev, v 1 odstotku pa do večje krvavitve, kar pomeni dejansko možgansko kap. Toda zdravilo navkljub naštetemu predstavlja upanje za mnoge bolnike in njihove svojce. Še naprej pa potekajo številne raziskave za razvoj zdravila, ki bo bolezen dejansko zdravilo in ne le zaustavljalo napredovanje demence.
Obliži za na kožo, zdravilo Exelon, so učinkoviti v dveh tretjinah: zdravilo izboljša kognitivne sposobnosti v eni tretjini, v eni tretjini zaustavi proces slabšanja, v zadnji tretjini pa zdravilo ne pomaga.
Na koncu smo zaključili, da človek v izogib demenci lahko največ naredi sam. Redno gibanje, zdravo prehranjevanje, dovolj spanja, radovednost, učenje novih stvari, nove strasti, druženje – vse to so aksiomi za dolgo zdravo življenje. Tudi, ko se že pojavijo prvi opozorilni znaki, da se v naših možganih nekaj dogaja, se lahko naslonimo na svoje kognitivne rezerve. Prof. Pirtošek pravi, da z zdravim načinom življenja, z zgoraj naštetimi aksiomi lahko kar za 40 odstotkov zaustavimo napredovanje bolezni. Pomembno je, da poskrbimo za svoja čutila, ko zaznamo, da nam pešajo (slušni aparat, očala).
Hvala lepa Spominčici – celotni ekipi, ki nas tako vztrajno in zavzeto ozavešča o vseh težavah in napredku v povezavi z » epidemijo 21. stoletja«. Prisrčna hvala, draga profesorica dr. Vida Oražim Drame in spoštovani profesor dr. Zvezdan Pirtošek.

Erna Kos Grabnar

Kot so nam sporočili iz Občinske uprave Občine Log–Dragomer, je sanacija ambulante dr. Tasiča nujna zaradi zagotavljanja varnosti in kakovosti prostorov za pacientke in paciente. Sanacijska dela so se začela konec februarja in so razdeljena na faze. Dela so se začela s strokovnim tlačnim preizkusom vodovodne instalacije s plinom. Rezultati so pokazali, da vodovodna napeljava ni problematična, saj ni prišlo do padca tlaka. Nato so opravili testiranje odtočne cevi kondenzata, pri čemer so s pomočjo modrega barvila in sesalnika ustvarili vakuum. Eksperiment je jasno pokazal puščanje – voda, obarvana z modrim barvilom, se je pojavila v izvrtini, kar je potrdilo domneve o napaki v odtoku konverterjev. Endoskopski pregled je kasneje razkril, da je težava v iztaknjenem tesnilu, ki je omogočalo uhajanje vode. 
Zaradi zadrževanja vlage v objektu so strokovnjaki uporabili napredno termokamero, ki je pokazala prisotnost vode, ujete med AB ploščo in estrihom. Sušenje se izvaja s kombinacijo silikagelnih sušilnikov, turbinskih puhal ter zračnih razvlaževalnikov, ki vpihujejo suh in topel zrak med estrih ter osnovno ploščo, medtem ko se odvečna vlaga odvaja s kondenzacijskimi razvlaževalniki. Po ocenah bo ta postopek trajal približno 18 dni. 
Ko bodo meritve vlage potrdile ustrezne razmere, bodo izvajalci odstranili poškodovano talno oblogo in jo nadomestili z novo. Ob tem bo izvedeno tudi dvakratno beljenje sten ambulante, vhodnega stopnišča in čakalnice, saj so posledice zamakanja vidne na celotni površini. Dela bodo vključevala tudi demontažo in ponovno montažo konverterjev. 
Zaključek celotne obnove, vključno s polaganjem novih talnih oblog in pleskanjem, je predviden še pred izzidom Našega časopisa, in sicer do 25. marca 2025. Občina bo v tem času skrbno spremljala napredek in zagotovila, da bodo dela opravljena skladno z najvišjimi standardi ter v predvidenih rokih.

V. L.
Foto: Občinska uprava Občine Log-Dragomer 

S prihodom toplejših dni se mnogi odpravijo v naravo – na sprehode, pohode in druge aktivnosti na svežem zraku. Žal pa s pomladjo in poletjem prihaja tudi sezona klopov, ki lahko prenašajo resne bolezni, kot sta klopni meningoencefalitis (KME) in lymska borelioza.

Slovenija sodi med države z najvišjo stopnjo obolevnosti za KME v Evropi. Vsako leto za to boleznijo zboli približno 100 ljudi, pri nekaterih pa lahko okužba povzroči trajne posledice ali celo smrt. Lymska borelioza je še pogostejša – letno v Sloveniji zabeležijo od 3.000 do 7.000 primerov. Čeprav se borelioza lahko zdravi z antibiotiki, za KME učinkovitega zdravljenja ni, zato je najboljša zaščita pravočasno cepljenje.

Za zaščito poskrbimo z oblačili, kjer je ob obisku narave priporočljivo nositi dolge rokave in hlače, svetla oblačila pa omogočajo lažje opazovanje klopov. Pomembna je tudi uporaba sredstev proti klopom, zlasti na izpostavljene dele telesa. Po telesni aktivnosti v narave je potrebno temeljito pregledati telo in oblačila ter takoj odstraniti morebitne klope. Najzanesljivejša zaščita pred KME pa je cepljenje, ki je varno in učinkovito.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za vse osebe, starejše od enega leta. Letos pa imajo možnost brezplačnega cepljenja otroci, rojeni od leta 2016 dalje, odrasli, ki v letu 2025 dopolnijo 45, 46 ali 47 let ter prebivalci rojeni med letoma 1970 in 1980.

Upravičenci lahko cepljenje opravijo pri svojem osebnem zdravniku ali pediatru. Preventiva je ključna za brezskrbno uživanje v naravi, zato izkoristite možnosti zaščite in s tem prispevajte k zdravju sebe in svojih bližnjih.

Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, je bil priložnost za razmislek o pomenu skrbi za zdravje in preventivnih ukrepov, ki lahko pomembno prispevajo k boljši kakovosti življenja. Na ta dan številne zdravstvene ustanove in posamezniki po vsem svetu spodbujajo ozaveščenost o zdravju in pomenu zdravega načina življenja.

Zdravje je temeljna vrednota vsakega posameznika, vendar se pogosto dogaja, da se ljudje nanj spomnijo šele takrat, ko ga začnejo izgubljati. Uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost, zadostna količina spanja ter zmanjševanje stresa so ključni dejavniki, ki prispevajo k dobremu počutju. Prav tako je pomembna preventiva, saj lahko pravočasni zdravstveni pregledi pomagajo preprečiti ali zgodaj odkriti številne bolezni.

V Sloveniji so se ob tej priložnosti številne zdravstvene ustanove osredotočile na promocijo brezplačnih preventivnih zdravstvenih pregledov in programov za krepitev zdravja. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je predstavil pobudo Pesmi za zdravje, s katero želi na inovativen način spodbuditi prebivalce k večji udeležbi na preventivnih pregledih in zdravstveno-vzgojnih delavnicah. V sodelovanju z agencijo Yootree so nastale navdihujoče pesmi, v katerih so predstavniki različnih ciljnih skupin prepevali o koristih rednih pregledov in strokovnih delavnic.

Kljub številnim prizadevanjem za promocijo preventive se je izkazalo, da veliko prebivalcev med 30. in 60. letom starosti ne obiskuje brezplačnih pregledov in ne izkorišča priložnosti za izboljšanje svojega zdravja. Glavni razlogi za to so bili pomanjkanje časa, nepoznavanje programa Skupaj za zdravje ter strah pred morebitnimi neprijetnimi izvidi. Da bi tovrstne ovire premagali, so v okviru akcije Pesmi za zdravje pripravili televizijske oglase, šest krajših spletnih videov in številne druge oblike obveščanja, vključno s tiskanimi gradivi in radijskimi prispevki.

Svetovni dan zdravja letos lahko ponovno poudarja pomen rednega spremljanja zdravstvenega stanja, zdravega življenjskega sloga in vključevanja v programe, ki lahko posameznikom pomagajo ohraniti vitalnost in dobro počutje. Preventiva ostaja ključ do dolgega in kakovostnega življenja, zato je pomembno, da se vsak posameznik zaveda, kako veliko vlogo ima pri skrbi za svoje zdravje.

M.D.

Preko QR kode lahko dostopate do kratkih pesmi, ki vabijo k preventivnim pregledom. 

Pustni torek je prinesel veselje tudi v Zdravstveni dom Vrhnika, saj so nas obiskale maškare, ki so s smehom in dobro voljo razsvetlile dan tako zaposlenim kot obiskovalcem. Letos so bile maškare v prav posebnem slogu – v duhu našega poslanstva so se preobrazile v junake ustne higiene! S tem so na zabaven način spomnile vse prisotne, kako pomembno je redno in temeljito čiščenje zob. Njihovo sporočilo je bilo jasno: zdrav nasmeh je najlepša maska, ki jo lahko nosimo vsak dan! Za dodatno sladko presenečenje pa je poskrbela Slaščičarna Berzo, ki je našim zaposlenim podarila slastne krofe. Iskreno se jim zahvaljujemo za to lepo gesto – ker tudi tisti, ki skrbijo za zdravje drugih, potrebujejo trenutke sladkega razvajanja.

ZD Vrhnika