Čebele so izjemno pomembne, katerih vloga v naravi je nepogrešljiva. S tem ko poskrbimo za čisto okolje lahko zagotavljamo zdrav ekosistem in tej pomembni vrsti omogočimo preživetje. Čebele so namreč izredno občutljive na onesnaženja v naravi in tudi zato pokazatelj v kako čistem okolju živimo. Obstoja več kot 20.000 vrst čebel, od katerih je najbolj znana medonosna čebela z latinskim imenom Apis mellifera (kamor sodi tudi naša carnica) oziroma kranjska sivka, ki jo prepoznamo po sivih obročkih na zadku.
Čebele so ključne za opraševanje številnih rastlin, vključno s sadjem, zelenjavo in cvetjem. Pri opraševanju prenašajo cvetni prah z enega cveta na drugega, kar omogoča oploditev in s tem nastanek plodov ter semen. Zaradi opraševanja čebele prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Mnoge rastlinske vrste so odvisne od čebel za reprodukcijo, kar pomeni, da so čebele osnovni člen v prehranski verigi in ekosistemih. Brez čebel kot opraševalcev bi bila naša prehrana bistveno manj pestra in manj kakovostna.
Čebele so namreč izjemno pomembne za kmetijstvo, saj povečujejo donosnost številnih pridelkov. Mnoge kulture, ki jih gojijo kmetje so močno odvisne od čebel za opraševanje, kar vpliva na kakovost in količino pridelkov.
Med in drugi izdelki
Proizvodnja medu in drugih izdelkov je seveda tisto na kar običajno najprej pomislimo v povezavi s čebelami. Čebele nabirajo nektar in mano ter s pomočjo encimov proizvajajo med, ki nastane v satju kjer pa seveda najdemo še čebelji vosek, propolis in druge snovi, ki so koristne za ljudi. Med ni le okusen, temveč ima tudi številne zdravilne lastnosti. Med dokazano izraža antioksidativne, antibakterijske, protivnetne in imunomodulatorne lastnosti, ki se s pridom uporabljajo v razne namene v medicini oziroma za krepitev zdravja ter zdravljenju bolezni in poškodb. Vosek se uporablja v umetnosti, kozmetiki in za izdelavo sveč.
Poleg tega imajo čebele velik pomen ko govorimo tudo o zdravju ekosistemov. Čebele in drugi opraševalci igrajo namreč ključno vlogo v zdravju ekosistemov. Njihovo delovanje pomaga ohranjati ravnotežje med rastlinami in njihovimi naravnimi sovražniki ter spodbuja ekološke procese.
Oskrba in ogroženost čebel
Žal so čebele danes vse bolj ogrožene zaradi različnih dejavnikov, kot so izguba habitatov, uporaba pesticidov, bolezni ter podnebne spremembe. Zmanjšanje populacij čebel ima lahko katastrofalne posledice za ekosisteme in kmetijstvo. Zato je zaščita čebel in njihovega naravnega okolja ključna za ohranitev biotske raznovrstnosti ter trajnostno pridelavo hrane.
To je potrdil tudi Janko Prebil, horjulski župan in dolgoletni predsednik čebelarskega društva Dolomiti – Polhov Gradec. ”V Sloveniji je čebelarjenje zelo razširjeno in priljubljeno. Obstaja velika raznolikost medenih pridelkov in drugih čebeljih izdelkov, ki so rezultat čebelarskih dejavnosti. Veseli me, da se iz leta v leto povečuje število čebelarjev in interes za čebelarjenje, kar je deloma posledica povečanega zavedanja o pomenu čebel za okolje in kmetijstvo. V našem društvu skrbimo za vzgojo mladih saj vodimo čebelarske krožke in osnovnošolske otroke učimo o čebelarjenju. V šolskem čebelnjaki vsako leto pridelamo veliko medu, ki ga potem porabijo v šolski kuhinji, oziroma ga porabijo v šoli in vrtcu.”
Na vprašanje kako kakovosten med imamo v horjulski dolini je dejala, da so raziskave pokazale na najvišjo kakovost. ”Pri nas imamo srečo saj nimamo intenzivnega kmetijstva kjer se uporablja veliko pesticidov in ostalih kemikalij in živimo v zelo čistem okolju kar dokazujejo tudi analize medu. Lani je na evropskem ocenjevanju medu naš čebelar Tilen Velkavrh iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu prejel zlato medaljo za kostanjev med. Sicer pa je v naši občini registriranih nekaj manj kot 130 čebelarjev in lahko rečem, da smo dobro organizirani saj imamo čebelarski dom, organiziramo izobraževanja in strokovno pomoč ter skrbimo za napredek čebelarjenja na našem področju.”
O tem kakšne vrste medu se tu prideluje pa Janko Prebil še dodaja: ”Na našem območju imamo veliko kostanjevega medu, veliko je tudi javorja, v zadnjih letih pa opažamo, da je bistveno manj smreke. V osnovi pa gre za cvetlični med, gozdni med oziroma potem bolj specifično hojev in kostanjev med. Ko je dobra letina lahko en panj pridela tudi 60 kilogramov medu. No, če je letin slaba pa tudi le nekaj kilogramov”.
Pomen čebel in čebelarjenja v Sloveniji:
1. Ekološki pomen: Čebele so ključni opraševalci za mnoge rastlinske vrste. Njihova prisotnost prispeva k večji pestrost in stabilnost ekosistema.
2. Agronomski pomen: Čebele povečujejo donosnost kmetijskih pridelkov. V Sloveniji pridelujemo veliko sadja in zelenjave, katerih uspešnost je odvisna od opraševanja.
3. Kulturni pomen: Čebelarstvo je del slovenskega kulturnega izročila. Tudi Slovenska čebela (Kranjska čebela) je simbol naravne dediščine.
4. Gospodarski pomen: Čebelarjenje predstavlja dodaten vir dohodka za mnoge kmetije. Izdelki, kot so med, propolis in vosek, so cenjeno blaga na trgu.
Čebelarjenje in proizvodi, povezani s čebelami, so osrednji del kmetijstva in kulture v Sloveniji. S podporo lokalnih čebelarjev in ozaveščanjem o pomenu čebel, lahko prispevamo k ohranjanju teh pomembnih opraševalcev in njihovega okolja.
Besedilo in foto: Peter Kavčič
