Bobek je rad s svojim čolničkom drsel po jezeru. Nekega dne je z njim želelo na plovbo več živali. Bobek je za vsakega našel prostor na svojem čolničku, le medved je bil zanj premočan. Hm, Bobkov čolniček ni zdržal tovora in živali so tuhtale, kako bi skupaj preživele čas ob jezeru. S sodelovanjem so našle odlično rešitev za vse.
Sporočilo pravljice naše izjemne pravljičarke Anje Štefan Bobek in barčica je bilo vodilo ponedeljkovega športnega dne. Sodelovali bomo!
Razdelili smo se v tri ekipe: natakarji, perice in zdravniki. V vsem smo se preizkusili. Natakarji so si najprej skuhali zelenjavno juho. Igra nas je dobro ogrela, da smo postali hitri natakarji, ki smo juho v lončku pretočili v plastenko. Tudi spretni, slepi in štirinožni natakarji smo bili. Tekočina v lončku je na različne načine potovala v plastenko. Na hrbtu je bil naš največji izziv.
Perice so bile najprej nagajive in so si izmikale perilo. Najbolj nagajiva si je izborila največ kosov perila. Tega so potem obešale spretne, pa hitre in poskočne perice. V izziv nam je bilo, ko smo v paru z zavezanimi nogami najspretneje izobesili perilo.
Zdravniki so najprej klicali svoje paciente. Pomagali so jim tako, da so z brizgalko vnesli zdravilo pacientom. No, ne prav zares. Zdravilo v brizgalki je bila voda in pacienta je predstavljala plastenka. Tudi teren je postajal zahtevnejši za zdravniške misije. Najbolj navdušujoč izziv za nas je bil, ko smo prečrpavali zdravilo. Takrat smo s slamico zajeli vodo in jo prenašali do plastenke in se trudili, da bi prvi dosegli polovico napolnjene rezerve zdravila.
Natakarji, perice in zdravniki smo ves čas zelo sodelovali med seboj. Veselili smo se, ko nam je uspelo premagati najtežje izzive in obenem smo se močno zabavali.
Zapisali učenci 1. a in 1. b z učiteljicami Mojco, Tanjo in Ireno.
