Osnovna vodila njenega delovanja so biološka-eko pridelava in predelava zdravilnih rastlin in zelišč ter ohranitev naravne in kulturne dediščine. Kot je povedala, je velikonočna butarica simbol velikonočnega časa in v Sloveniji skoraj ni kraja, kjer na cvetno nedeljo ljudje ne bi nosili k blagoslovu vejic, šopov in snopov spomladanskega zelenja. Slednje za blagoslovljene butare povečini še danes pripravljamo doma. Tradicija načina izdelave in izbire vrst rastlinja ponekod ostaja močno zakoreninjena in se po mnogih krajih še vedno prenaša iz roda v rod.
Metka Maček, ki je vsem udeležencem dogodka pomagala, da so si sami izdelali svojo butarico, je pri njihovi izdelavi zagovornica uporabe naravnih materialov in meni, da so takšne najlepše pa še za zdravje poskrbijo, saj narava tako tudi z njihovo pomočjo vstopi v domove ljudi. Kot pravi, smo pri izbiri materialov lahko izjemno kreativni.
Sicer pa za butarice obstajajo različna imena glede na posamezna slovenska območja in kraje, kot so: pušelj ali žegen, drenek, snop, presmec ali pegelj, beganica, prakelj, veja in vivnik, potice, butarica ali butara in še bi lahko naštevali.
Glede na relativno majhen slovenski prostor in na dejstvo, da ponekod že leta izdelujejo največje butare na svetu, smo v Evropi s tem običajem resnično nekaj posebnega. Prvotno cvetnonedeljska butara ni bila le sveženj šibja in pomladanskega zelenja in cvetja, ampak so včasih na »butare« obešali tudi razno pecivo. Vsekakor so butare imele nekoč na deželi tudi statusni pomen. Večjo in lepše okrašeno je kakšna družina imela, več je veljala. Podobno so se z butarami postavljali tudi vaški fantje.
Naj ob tem še dodamo, da obredi cvetne oziroma oljčne nedelje, predvsem procesija z zelenjem in branje evangelijskega poročila o Jezusovem trpljenju, tako imenovani pasijon, izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske cerkve, ki so opisane že v 4. stoletju. Izročilo blagoslavljanja zelenja se je začelo pojavljati v 7. stoletju. Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se verniki spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Posebnost maše na cvetno nedeljo je, da jo začnejo z obredom blagoslova zelenja pred cerkvijo, ki ga nato v procesiji odnesejo v cerkev.
V tem predvelikonočnem času so v KUD-u Kosec v Sekciji ročnih del, v smislu ohranjanja kulturne dediščine, izdelovali še nekatere druge izdelke, kot so velikonočni zajčki in velikonočne voščilnice. Predsednica društva Anica Vengust je povedala, da ob tem ne samo, da uživajo, ampak vse to počno tudi z zavedanjem, da vsak po svoje in po svojih najboljših močeh prispevajo pomemben delež pri ohranjanju kulturnega izročila.
Andreja Čamernik Rampre
Foto: Andreja Čamernik Rampre in arhiv KUD Kosec
