Letos je za organizacijo na vrsto prišel HUD Karel Barjanski v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Vrhnika, Kulturnim društvom Borovnica, Društvom podeželskih žena Ajda, Ženskim pevskim zborom Tonja in Društvom Zabočela. Približno 150 udeležencev se je kljub jutranjemu mrazu zbralo pred Krajevno knjižnico dr. Marje Boršnik, kjer so pevke Tonjepod vodstvom Tine Vahčič s slovensko himno in še nekaj pesmimi otvorile Kulturahod 2025.
Pot je najprej vodila na Staro postajo, na razgledno točko, na kateri je Sabina Leben iz sekcije Kulturnega društva za ohranjanje dediščine predstavila začetke poselitve Ljubljanskega barja pred 6000 leti, prve načine transporta, ideje o izsuševanju barja, nekaj več je povedala tudi o največjem in najlepšem premostitvenem objektu na trasi Dunaj– Trst, Stari postaji, za zaključek pa je interpretirala pesem Otona Župančiča “Z vlakom”, ki priča o domotožju pesnika, ko je potoval v tujino.
Sledil je spust nazaj v dolino, k stebru viadukta, kjer se je Helena Petrič, prav tako iz sekcije za ohranjanje dediščine, osredotočila na gradnjo mosta, ki je nesprejemljivo zarezal v Borovnico. Slišali smo kar nekaj zanimivih informacij, o tipskih hišah za inženirje, da so most zgradili brez železa in cementa in da so dobro zaslužile tudi kmetije, ki so si tako dobro opomogle. Ker je bila Borovnica prva železniška postaja južno od Ljubljane, je to prineslo razvoj turizma in večjo možnost za izobraževanje v Ljubljani. “Borovnica je z gradnjo doživela največjo slavo, pa žal tudi največje trpljenje, o katerem pa več prihodnje leto,” je že temo za Kulturahod 2026 napovedala Helena Petrič.
Pot smo nadaljevali proti Stari pošti v borovniškem jedru, kjer je pohodnike pozdravil sam France Prešeren v izvedbi Matjaža Ocepka iz Gledališke skupine Šota. Prešeren je povedal, kako je v Borovnico hodil obiskovati svojega strica, ki je bil tukaj župnik, spodbudno je dejal, da smo Slovenci edini narod na svetu, ki ima na praznik kulture prost dan, navdušen pa je še ugotovil, kako veliko je borovniška vas prispevala k slovenski kulturi in literaturi ter da se bralna kultura zopet dviguje, saj je Borovnica med prvimi desetimi slovenskimi občinami po izposoji knjig. “Prav kultura je poleg jezika tisto, kar nam je na tem prepihu omogočilo, da smo vstali kot narod. Danes se nismo zbrali, da bi proslavili moj dan, danes sem prišel med vas, da se v tej vasi, kjer je beseda doma, poklonim vam za vse, kar ste prispevali k literaturi. Globoko spoštovanje za vse, kar ste naredili in sladko pričakovanje, da se bom udeležil vaših naslednjih razveseljevanj ob igrah, besedi in plesu.”
Sledil je daljši sprehod do čuvajnice 666, kjer so nas z dobrotami in okrepčilom pričakale članice Društva podeželskih žena Ajda, Peter Bezeg iz Zgodovinskega društva Borovnica pa je par besed povedal o sami čuvajnici, o tem, kaj se je nekoč na tem mestu dogajalo in zakaj takšno ime. Predzadnja postaja Kulturahoda je bil paški most, ki ponuja čudovit razgled na Pako in Ljubljansko barje, kjer smo prisluhnili še nekaj zgodovinskim dejstvom o vasi in mostu. S pesmijo Bliža se železna cesta sta nas v zgodovino trase od Dunaja proti Trstu popeljala France Prešeren in njegova “na novo odkrita borovniška ljubica Karmen” iz Gledališke skupine Šota. V gasilskem domu na Bregu je sledilo še druženje in konkretno okrepčilo s pasuljem in čajem, za glasbeno spremljavo pa so poskrbeli Slavčki s Kužnce.
Rok Mihevc
